Ivo Šorli: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vanjav (pogovor | prispevki)
16 urejanj
m slika, zbirka, pp
Vrstica 17: Vrstica 17:
Ivo Šorli je po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] študiral [[pravo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Služboval je kot [[notar]] v [[Istra|Istri]], leta [[1918]] pa se je umaknil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal [[poezija|pesmi]]. [[Črtica (književnost)|Črtice]], [[novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[dramatika|drame]] in polemike je začel objavljati okrog leta [[1901]]. Uporabljal je [[psevdonim]] [[Ferdo Sokol]]. Objavljal je tudi v reviji [[Slovenka (časnik)|Slovenki]]. [[Janko Kersnik|Kersnikov]] vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] in [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu ''Moj roman'' ([[1940]]).
Ivo Šorli je po končani gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] študiral [[pravo]] v [[Gradec|Gradcu]]. Služboval je kot [[notar]] v [[Istra|Istri]], leta [[1918]] pa se je umaknil v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal [[poezija|pesmi]]. [[Črtica (književnost)|Črtice]], [[novela (književnost)|novele]], [[roman]]e, [[dramatika|drame]] in polemike je začel objavljati okrog leta [[1901]]. Uporabljal je [[psevdonim]] [[Ferdo Sokol]]. Objavljal je tudi v reviji [[Slovenka (časnik)|Slovenki]]. [[Janko Kersnik|Kersnikov]] vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z [[Ivan Cankar|Ivanom Cankarjem]] in [[Oton Župančič|Otonom Župančičem]], o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu ''Moj roman'' ([[1940]]).


[[Slika:Oton Župančič pri vojakih v Gradcu 1902.jpg|thumb|Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem [[Oton Župančič]] in lekarnar Karba]]
== Delo==
== Delo==
Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: ''Povest o neki drugi'' ([[1903]]), ''Brez tragike'' ([[1905]]), ''Tolažnica'' ([[1907]]), ''Barčica po morju plava'' ([[1909]]) …
Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: ''Povest o neki drugi'' ([[1903]]), ''Brez tragike'' ([[1905]]), ''Tolažnica'' ([[1907]]), ''Barčica po morju plava'' ([[1909]]) …
Vrstica 60: Vrstica 61:
* ''Tableau'' (veseloigra, 1937)
* ''Tableau'' (veseloigra, 1937)
* ''Ženitni posredovalec'' (veseloigra, 1937)
* ''Ženitni posredovalec'' (veseloigra, 1937)

{{wikivir|Snov za novelo|Snov za novelo}}
{{wikivir|Kazalec na dvanajstih|Kazalec na dvanajstih}}


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 71: Vrstica 69:


== Literatura ==
== Literatura ==
{{kategorija v Zbirki}}
* Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996
* Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996



{{lifetime|1877|1958|Šorli, Ivan}}
{{lifetime|1877|1958|Šorli, Ivan}}

Redakcija: 10:13, 9. november 2011

Ivo Šorli
Portret
Rojstvo19. april 1877
Ljubljana
Smrt17. november 1958
Bokalce, Ljubljana
Druga imenaFerdo Sokol
Državljanstvo Federativna ljudska republika Jugoslavija
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpravnik
Poznan poknjiževnik

Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec, * 19. april 1877, Podmelec, † 17. november 1958, Bokalce pri Ljubljani.

Življenjepis

Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal pesmi. Črtice, novele, romane, drame in polemike je začel objavljati okrog leta 1901. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je tudi v reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem, o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu Moj roman (1940).

Šorli leta 1902 v Gradcu, ob njem Oton Župančič in lekarnar Karba

Delo

Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: Povest o neki drugi (1903), Brez tragike (1905), Tolažnica (1907), Barčica po morju plava (1909) …

Za večino njegovih del je značilen realizem z elementi romantike. Prikazovanje življenja slovenskega meščanstva spominja na Frana Govekarja in Guy de Maupassanta. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška, Končano, Morilec, Poleno, Resnična dogodba, Skrbnik, Srečanje, Vrvica).

Naslanjal se je tudi na filozofa Arthurja Schoppenhauerja, ki je napisal spis Über die Weiber.

Pri Ivu Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na Tolminskem.

Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga V deželi Čirimurcev, ki je izšla leta 1922. Ilustracije za takratno izdajo je naredil Hinko Smrekar, knjiga pa je doživela velik uspeh.

Bibliografija

Romani
  • Hic Rhodus (1902-03)
  • Človek in pol (1903)
  • Plameni (1904-05)
  • Tomantiki življenja (1906)
  • Milan Mrak (1915)
  • Gospa Silvija (1920)
  • Zadnji val (1924)
Novele
  • Povest o neki drugi (1903)
  • Brez tragike (1905)
  • Novele in črtice (1907)
  • Tolažnica (1907)
  • Barčica po morju plava (1909)
  • Golobovi (1924)
  • Petdeset odstotkov (1935)
  • Izbrani spisi I-VI (1933-35)
  • Večne vezi (1938)
Mladinske zgodbe
  • V deželi Čirimurcev (1922)
Avtobiografija
  • Moj roman (1940)
Drame
  • Petelinčkov gospod in njegova hiša (1909)
  • Na pologu (1919)
  • Blodnji ognji (1935)
  • Tableau (veseloigra, 1937)
  • Ženitni posredovalec (veseloigra, 1937)

Glej tudi

Viri

  • I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994

Literatura

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ivo Šorli.
  • Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996

{{subst:#if:Šorli, Ivan|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1877}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1958}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1877

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1958}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1958

}}]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivo_Šorli&oldid=3194383«