Deželna pravda: Razlika med redakcijama
m →Viri: dodal povezave na cobiss |
m slog, + predloga |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
== Delokrogi deželne pravde == |
== Delokrogi deželne pravde == |
||
Deželna pravda (''»Mestna in deželna pravda, kazensko, merkantilno in menično sodišče«'') je bila pristojna za obravnavo komornega (deželnoknežjega) premoženja v deželi; tožbe zoper mesta in zemljiška gospostva, ter [[Imenjska knjiga|imenjske zadeve]]. Kot pritožbena instanca je bila pristojna za sodbe [[Deželsko sodišče|deželskih sodišč]], in je imela trajno nastavljenega tudi [[Krvno sodstvo|krvnega sodnika]]. |
Deželna pravda (''»Mestna in deželna pravda, kazensko, merkantilno in menično sodišče«'') je bila pristojna za obravnavo komornega (deželnoknežjega) premoženja v deželi; tožbe zoper mesta in zemljiška gospostva, ter [[Imenjska knjiga|imenjske zadeve]]. Kot pritožbena instanca je bila pristojna za sodbe [[Deželsko sodišče|deželskih sodišč]], in je imela trajno nastavljenega tudi [[Krvno sodstvo|krvnega sodnika]]. |
||
Pritožbe na sodbe deželne pravde so bile sprva dodeljene [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijski vladi]] v Gradcu, od leta 1782 pa je pristojnost prevzel ''»Vrhovni pravosodni urad«'' na [[Dunaj|Dunaju]]. |
Pritožbe na sodbe deželne pravde so bile sprva dodeljene [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijski vladi]] v Gradcu, od leta 1782 pa je pristojnost prevzel ''»Vrhovni pravosodni urad«'' na [[Dunaj|Dunaju]]. |
||
| ⚫ | |||
<div class="NavContent" style="background-color:#82CAFA;" align="center">'''Sodni sistem v habsburških dednih deželah, 13. stoletje - 1848'''</div> |
|||
<div class="NavContent" style="background-color:#C2E2A2;" align="center">'''Sodišča za neprivilegirane osebe'''</div> |
|||
<center>[[Patrimonialno sodišče]]{{·}} [[Deželsko sodišče]]</center> |
|||
<div class="NavContent" style="background-color:#C2E2A2;" align="center">'''Sodišča za privilegirane osebe'''</div> |
|||
<center>[[Deželnoglavarsko sodišče]]{{·}} [[Ograjno sodišče]]{{·}} [[Vicedomsko sodišče]]{{·}} [[Deželna pravda]]</center> |
|||
== Viri == |
== Viri == |
||
* Boris Golec (ur.): Arhivistika 4, Zgodovina institucij na Slovenskem (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26367074}} |
* Boris Golec (ur.): Arhivistika 4, Zgodovina institucij na Slovenskem (Ljubljana, 2004).{{COBISS|ID=26367074}} |
||
| ⚫ | |||
{{-}} |
|||
{{Sodni sistem v Habsburških dednih deželah}} |
|||
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] |
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] |
||
Redakcija: 20:29, 8. november 2011
Deželna pravda (nemško Landrecht) je pojav absolutizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine. Deželne pravde so bila sodišča za privilegirane osebe, ki so nastala na podlagi sodnih reform vladarice Marije Terezije v letih 1747-49, in so združevale delokroge prejšnjih vicedomskih, ograjnih in deželnoglavarskih sodišč. Nastale so predvsem zaradi teženj vladarja, da bi zajezil vpliv deželnih stanov nad sodstvom. Deželno pravdo je vodil predsednik, ki je bil tudi visok deželni funkcionar. Vzpostavljene so bile v deželnih glavnih mestih. Leta 1791 v Gorici, 1807 v Celovcu, ter leta 1814 v Ljubljani. Na Štajerskem se ta sistem ni uveljavil. Deželne pravde so obstajale do leta 1849.
Delokrogi deželne pravde
Deželna pravda (»Mestna in deželna pravda, kazensko, merkantilno in menično sodišče«) je bila pristojna za obravnavo komornega (deželnoknežjega) premoženja v deželi; tožbe zoper mesta in zemljiška gospostva, ter imenjske zadeve. Kot pritožbena instanca je bila pristojna za sodbe deželskih sodišč, in je imela trajno nastavljenega tudi krvnega sodnika.
Pritožbe na sodbe deželne pravde so bile sprva dodeljene notranjeavstrijski vladi v Gradcu, od leta 1782 pa je pristojnost prevzel »Vrhovni pravosodni urad« na Dunaju.
Viri
- Boris Golec (ur.): Arhivistika 4, Zgodovina institucij na Slovenskem (Ljubljana, 2004).(COBISS)
Glej tudi