Teorija mirujočega stanja: Razlika med redakcijama
Iz angleške wikipedije |
m kvazi => lažen |
||
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
Kozmologi lahko zaradi končnosti Vesolja in hitrosti svetlobe opazujejo le pojave znotraj krogle, v katerem središču so. Kar je zunaj te krogle, ni dostopno opazovanju. |
Kozmologi lahko zaradi končnosti Vesolja in hitrosti svetlobe opazujejo le pojave znotraj krogle, v katerem središču so. Kar je zunaj te krogle, ni dostopno opazovanju. |
||
Za teoretične kozmologe je model prapoka delno nepopoln, ker ne govori nič o tem kaj se je dogajalo pred prapokom. Nekaj teh razglabljanj o dogodkih pred prapokom in o tem kaj se bo zgodilo po velikem zdrsu je po vrednosti nekoliko podobnih modelu |
Za teoretične kozmologe je model prapoka delno nepopoln, ker ne govori nič o tem kaj se je dogajalo pred prapokom. Nekaj teh razglabljanj o dogodkih pred prapokom in o tem kaj se bo zgodilo po velikem zdrsu je po vrednosti nekoliko podobnih modelu lažnega mirujočega stanja. |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
* Model |
* Model lažnega mirujočega stanja - Narlikar, Vishwakarma, Burbidge (v angleščini): http://de.arxiv.org/abs/astro-ph/0205064 |
||
* Ekpirotični scenariji - Steinhardt + Turok (v angleščini): http://de.arxiv.org/abs/hep-th/0111098 |
* Ekpirotični scenariji - Steinhardt + Turok (v angleščini): http://de.arxiv.org/abs/hep-th/0111098 |
||
Redakcija: 16:18, 29. oktober 2003
Teorijo mirujočega stanja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Herman Bondi in Thomas Gold kot proti utež teoriji prapoka. Po teoriji mirujočega stanja se Vesolje sicer širi, ne spreminja pa se njegova oblika v času, ker nastaja nova snov, ki ohranja enako gostoto. Potrebna je le majhna količina nove snovi, v naši Galaksiji približno nekaj sto atomov vodika na leto. Ker te nove snovi neposredno ne moremo zaznati, temelji teorija na trdnih tleh.
Problemi v zvezi s teorijo mirujočega stanja so se začeli pojavljati v poznih 1960., ker so videli, da se Vesolje v bistvu spreminja: kvazarje in radijske galaksije so našli le na velikih razdaljah in zaradi končne hitrosti svetlobe ne tudi v bližnjih galaksijah. Končni udarec je prišel leta 1965 z odkritjem kozmičnega prasevanja ozadja, ki ga je napovedala teorija prapoka in ne teorija mirujočega stanja.
Danes večina astronomov meni, da je teorija prapoka dober približek opisa nastanka Vesolja in osnova za bolj dovršene teorije.
Kozmologi lahko zaradi končnosti Vesolja in hitrosti svetlobe opazujejo le pojave znotraj krogle, v katerem središču so. Kar je zunaj te krogle, ni dostopno opazovanju.
Za teoretične kozmologe je model prapoka delno nepopoln, ker ne govori nič o tem kaj se je dogajalo pred prapokom. Nekaj teh razglabljanj o dogodkih pred prapokom in o tem kaj se bo zgodilo po velikem zdrsu je po vrednosti nekoliko podobnih modelu lažnega mirujočega stanja.
Zunanje povezave
- Model lažnega mirujočega stanja - Narlikar, Vishwakarma, Burbidge (v angleščini): http://de.arxiv.org/abs/astro-ph/0205064
- Ekpirotični scenariji - Steinhardt + Turok (v angleščini): http://de.arxiv.org/abs/hep-th/0111098