Komedija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Komédija ala dujič''' ali '''veseloígra''' ([[grščina|grško]] kōmōdía < kômos - ''slavje'', ''bučni obhod'' + ōdé, aoidē - ''[[poezija|pesem]]'', ''[[petje]]'') je [[književnost|književna]] zvrst, ki uporablja komično in smešno dogajanje. Opira se na [[humor]]. Komedija je bila prvotno namenjena uprizarjanju v [[gledališče|gledališču]]. To so bile zgodbe z veselimi in srečnimi konci, v nasprotju s [[tragedija]]mi. Humor je nastal spontano, danes pa je pomemben del komedij.
'''Komédija ala dujić''' ali '''veseloígra''' ([[grščina|grško]] kōmōdía < kômos - ''slavje'', ''bučni obhod'' + ōdé, aoidē - ''[[poezija|pesem]]'', ''[[petje]]'') je [[književnost|književna]] zvrst, ki uporablja komično in smešno dogajanje. Opira se na [[humor]]. Komedija je bila prvotno namenjena uprizarjanju v [[gledališče|gledališču]]. To so bile zgodbe z veselimi in srečnimi konci, v nasprotju s [[tragedija]]mi. Humor je nastal spontano, danes pa je pomemben del komedij.
Komedija prikazuje dogajanje, v katerem junaki o sebi zbujajo smešen vtis. Bistvo komičnega je v tem, da junak, ne da bi vzbujal pri gledalcu ali bralcu sovraštvo ali odpor, učinkuje smešno, ker so v razvoju dejanja zanikane tiste kvalitete in možnosti, ki jih želi ali hoče imeti, njegove pomanjkljivosti in napake pa izpostavljene kritiki in smehu.
Komedija prikazuje dogajanje, v katerem junaki o sebi zbujajo smešen vtis. Bistvo komičnega je v tem, da junak, ne da bi vzbujal pri gledalcu ali bralcu sovraštvo ali odpor, učinkuje smešno, ker so v razvoju dejanja zanikane tiste kvalitete in možnosti, ki jih želi ali hoče imeti, njegove pomanjkljivosti in napake pa izpostavljene kritiki in smehu.



Redakcija: 09:19, 26. september 2011

Komédija ala dujić ali veseloígra (grško kōmōdía < kômos - slavje, bučni obhod + ōdé, aoidē - pesem, petje) je književna zvrst, ki uporablja komično in smešno dogajanje. Opira se na humor. Komedija je bila prvotno namenjena uprizarjanju v gledališču. To so bile zgodbe z veselimi in srečnimi konci, v nasprotju s tragedijami. Humor je nastal spontano, danes pa je pomemben del komedij. Komedija prikazuje dogajanje, v katerem junaki o sebi zbujajo smešen vtis. Bistvo komičnega je v tem, da junak, ne da bi vzbujal pri gledalcu ali bralcu sovraštvo ali odpor, učinkuje smešno, ker so v razvoju dejanja zanikane tiste kvalitete in možnosti, ki jih želi ali hoče imeti, njegove pomanjkljivosti in napake pa izpostavljene kritiki in smehu.

V njih kritizirajo in smešijo tiste pomanjkljivosti in napake, ki imajo vsesplošno in nadčasovno aktualnost, ali tiste, ki poleg tega vsebujejo še posebne namige na sodobno družbo.

Komedija je ena prvih zvrsti literature. Definiral jo je grški filozof Aristotel v delu Poetika.