Mosin-Nagant: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: sah:Мосин бинтиэпкэтэ
Vrstica 104: Vrstica 104:
[[pt:Mosin-Nagant]]
[[pt:Mosin-Nagant]]
[[ru:Винтовка Мосина]]
[[ru:Винтовка Мосина]]
[[sah:Мосин бинтиэпкэтэ]]
[[sk:Mosin-Nagant]]
[[sk:Mosin-Nagant]]
[[sv:Mosin-Nagant]]
[[sv:Mosin-Nagant]]

Redakcija: 06:25, 20. september 2011

Mosin-Nagant
Slika:Mosin Nagant series of rifles.jpg
Različne verzije puške Mosin-Nangat
Vrsta repetirka
Država izvora Rusija Rusko cesarstvo
 Sovjetska zveza
Zgodovina uporabe
V uporabi 1891 do danes
Vojne Rusko-japonska vojna, Prva svetovna vojna, Španska državljanska vojna, Druga svetovna vojna, Zimska vojna, Nadaljevalna vojna, Korejska vojna, Vietnamska vojna ter številni drugi konflikti
Zgodovina izdelave
Konstruktor Sergei Mosin, Léon Nagant
Leto zasnove 1891
Proizvajalec Tula, Izhevsk, Sestroryetsk, Manufacture Nationale d'Armes de Châtellerault, Remington, New England Westinghous ter številni drugi
V proizvodnji 1891 - 1965
Število izdelanih 37 milijonov
Različice preko 30 izvedb
Značilnosti
Teža 4 kg
Dolžina 1,013 mm do 1,287 mm
Dolžina cevi 514 mm do 730 mm

Naboj 7.62x54mmR
7.62x53mmR (finska verzija)
Način delovanja valjasti zaklep
Hitrost na ustju 1,100 m/s
Učinkoviti domet 500 m do 700 m
Način polnjenja shramba s petimi naboji
Merki mehanski

Mosin-Nagant je bila znana ruska repetirka, ki jo je v prvi polovici 20. stoletja množično uporabljala ruska cesarska vojska in rdeča armada ter številne države vzhodnega bloka. Ime je dobila po ruskem topniškem poročniku Sergeu Ivanoviču Mosinu, ki je zasnoval zaklep in Belgijcu Emilu Nagantu, ki je zasnoval shrambo za strelivo.

Puška je uporabljala valjasti zaklep mauserjevega izvora ter strelivo kalibra 7.62 mm. Polnila se je s petimi naboji skozi odprt zaklep na zgornji strani puške. Dolga je bila od 1.013 mm do 1.287 mm (odvisno od izvedbe), tehtala pa je približno 4 kg. V uporabo ruske cesarske vojske je prišla leta 1891 z namenom, da bi zamenjala takrat že zastarelo enostrelko Berdan ameriškega izvora. Kljub začetnim otroškim boleznim se je puška hitro uveljavila tako na vojaškem kot tudi na civilnem trgu. Zaradi svoje robustnosti in zanesljivosti, kar je po navadi značilno za vsa ruska orožja, se je odlično izkazala v jarkih prve svetovne vojne in na obsežnih bojiščih druge svetovne vojne. V Rusiji in drugih državah uporabnicah tega orožja je bilo izdelanih več kot trideset različnih verzij pušk. Leta 1965 je Mosin-Nagant, kot standardno orožje ruske vojske zamenjala avtomatska puška AK, s tem pa se je prenehala tudi izdelava te znamenite puške. Od leta 1891 pa do 1965 je bilo izdelanih 73 milijonov kosov pušk, ki se še danes uporabljajo na različnih koncih sveta.

Uporabniki

Zunanje povezave