Znanstveni zapis: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Idioma-bot (pogovor | prispevki)
m r2.6.3) (robot Dodajanje: lt:Standartinė skaičiaus išraiška
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: id:Notasi ilmiah
Vrstica 51: Vrstica 51:
[[fr:Notation scientifique]]
[[fr:Notation scientifique]]
[[ht:Notasyon syantifik]]
[[ht:Notasyon syantifik]]
[[id:Notasi ilmiah]]
[[is:Staðalform]]
[[is:Staðalform]]
[[it:Notazione scientifica]]
[[it:Notazione scientifica]]

Redakcija: 05:41, 20. september 2011

Znanstveni zapis (ali tudi standardna oblika in eksponentni zapis) je način zapisovanja števil, ki prilagodi prevelike ali premajhne vrednosti da so ustrezno zapisane v standardnem desetiškem zapisu. Znanstveni zapis ima več uporabnih lastnosti in ga večinoma uporabljajo znanstveniki, matematiki in inženirji, ki se ukvarjajo s takšnimi števili.

V znanstvenem zapisu so števila zapisana v obliki:

kar se prebere kot a krat deset na (potenco) b in kjer je eksponent b celo, koeficient a pa poljubno realno število, ki se imenuje mantisa, oziroma signifikand. Izraz mantisa pomeni tudi ulomljeni del logaritma. Za znak množenja se običajno uporablja pika v sredini (·), redkeje pa ×.

Če je število negativno, potem znak minus () stoji pred a (kot pri običajnem desetiškem zapisu). Na primer:

običajni desetiški zapis znanstveni zapis (nenormaliziran)
1 0,1 ×101
30 0,3 ×103
5 720 000 000 5,72 ×109
0,0007582 10 7,821 ×10−4
−0,000 000 0061 −6,1 ×10−9

Za zapis lahko uporabimo predlogo {{e}}.

Predloga:Link FA