Manihejstvo: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: fa:دین مانوی‌
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m re-temp, replaced: {{Reflist → {{opombe AWB
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Manihejstvo''' je [[gnosticizem|gnostična]] [[religija]], ki jo je širil v [[3. stoletje|tretjem stoletju]] po takratnem [[Sasanidi|Perzijskem cesarstvu]] in njegovem obrobju [[prerok]] [[Mani]] (216-277). Na vrhuncu obstoja je manihejstvo ustrezalo tipologiji [[svetovna religija|svetovne religije]], saj se je z [[misijonar]]sko dejavnostjo iz [[Perzija|Perzije]] razširilo vse do [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in [[Etiopija|Etiopije]] na zahodu ter preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] ob [[Svilena pot|svileni poti]] vse do severnih delov [[Kitajska|Kitajske]] na vzhodu.<ref>Eliade 1996, str. 234</ref>
'''Manihejstvo''' je [[gnosticizem|gnostična]] [[religija]], ki jo je širil v [[3. stoletje|tretjem stoletju]] po takratnem [[Sasanidi|Perzijskem cesarstvu]] in njegovem obrobju [[prerok]] [[Mani]] (216-277). Na vrhuncu obstoja je manihejstvo ustrezalo tipologiji [[svetovna religija|svetovne religije]], saj se je z [[misijonar]]sko dejavnostjo iz [[Perzija|Perzije]] razširilo vse do [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in [[Etiopija|Etiopije]] na zahodu ter preko [[Srednja Azija|Srednje Azije]] ob [[Svilena pot|svileni poti]] vse do severnih delov [[Kitajska|Kitajske]] na vzhodu.<ref name="Eliade 1996, str. 234">Eliade 1996, str. 234</ref>


[[Krščanstvo]] ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko [[herezija|herezije]]. Ostro so ga kritizirali in preganjali še [[novoplatonizem|novoplatonisti]],<ref>Plotin</ref> perzijski [[zaratustrstvo|magi]], [[Judje]] in [[muslimani]].<ref>Eliade 1996, str. 234</ref>
[[Krščanstvo]] ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko [[herezija|herezije]]. Ostro so ga kritizirali in preganjali še [[novoplatonizem|novoplatonisti]],<ref>Plotin</ref> perzijski [[zaratustrstvo|magi]], [[Judje]] in [[muslimani]].<ref name="Eliade 1996, str. 234"/>


Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij ([[sinkretizem]]). Mani naj bi dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je [[dualizem]]: vedno obstajata dve enakovredni [[počelo|počeli]] (dobro in slabo). V manihejstvu ima [[Jezus Kristus|Jezus]] status [[prerok]]a, ki pa ni isti kot trpeči Kristus.
Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij ([[sinkretizem]]). Mani naj bi dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je [[dualizem]]: vedno obstajata dve enakovredni [[počelo|počeli]] (dobro in slabo). V manihejstvu ima [[Jezus Kristus|Jezus]] status [[prerok]]a, ki pa ni isti kot trpeči Kristus.
Vrstica 8: Vrstica 8:


== Literatura ==
== Literatura ==
* [[Mircea Eliade|Eliade, Mircea]], ''Zgodovina religioznih verovanj in idej''. Ljubljana, 1996, zv. 2, str. 228-34 {{COBISS|ID=59577856}}
* [[Mircea Eliade|Eliade, Mircea]], ''Zgodovina religioznih verovanj in idej''. Ljubljana, 1996, zv. 2, str. 228-34 {{COBISS|ID=59577856}}


== Reference ==
== Reference ==
{{Reflist|1}}
{{opombe|1}}


{{reli-stub}}
{{reli-stub}}

Redakcija: 14:11, 17. september 2011

Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277). Na vrhuncu obstoja je manihejstvo ustrezalo tipologiji svetovne religije, saj se je z misijonarsko dejavnostjo iz Perzije razširilo vse do Sredozemlja in Etiopije na zahodu ter preko Srednje Azije ob svileni poti vse do severnih delov Kitajske na vzhodu.[1]

Krščanstvo ni bila edina religija, ki se je ostro odzvala na manihejstvo kot obliko herezije. Ostro so ga kritizirali in preganjali še novoplatonisti,[2] perzijski magi, Judje in muslimani.[1]

Manihejska sinteza vsebuje mnogo elementov ostalih religij (sinkretizem). Mani naj bi dobival posebna razodetja in po njih tudi učil. Glavno načelo tega nauka je dualizem: vedno obstajata dve enakovredni počeli (dobro in slabo). V manihejstvu ima Jezus status preroka, ki pa ni isti kot trpeči Kristus.

Najbolj znan pristaš je bil Sveti Avguštin, ki je bil v tem gibanju devet let; pozneje se je spreobrnil v tradicionalno krščanstvo.

Literatura

  • Eliade, Mircea, Zgodovina religioznih verovanj in idej. Ljubljana, 1996, zv. 2, str. 228-34 (COBISS)

Reference

  1. 1,0 1,1 Eliade 1996, str. 234
  2. Plotin