Novela (književnost): Razlika med redakcijama
m r2.6.4) (robot Dodajanje: kk:Новелла |
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: ta:குறும் புதினம்; kozmetične spremembe |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
V novelah je pozornost usmerjena na ozek izsek ali odločilni dogodek v življenju osrednje književne osebe (lahko tudi dveh, redkeje treh). Pripovedovanje je dramatično napeto in dopušča preobrat. Konci so nepredvidljivi. Poleg novel, ki spadajo v kratko pripovedno prozo, so pogosto tudi daljše, ki se približujejo srednje dolgim pripovedim. |
V novelah je pozornost usmerjena na ozek izsek ali odločilni dogodek v življenju osrednje književne osebe (lahko tudi dveh, redkeje treh). Pripovedovanje je dramatično napeto in dopušča preobrat. Konci so nepredvidljivi. Poleg novel, ki spadajo v kratko pripovedno prozo, so pogosto tudi daljše, ki se približujejo srednje dolgim pripovedim. |
||
Več novel je lahko združenih v cikel, venec, in sicer takrat, ko imajo kako skupno lastnost, povezavo, npr. isto književno osebo, enak dogajalni prostor, podoben način preobrata in podobno. |
Več novel je lahko združenih v cikel, venec, in sicer takrat, ko imajo kako skupno lastnost, povezavo, npr. isto književno osebo, enak dogajalni prostor, podoben način preobrata in podobno. |
||
Glede na zapletenost in dolžino dela je novela nekje med [[Kratka zgodba|kratko zgodbo]] in [[roman]]om. Vrh novele nastopi z enim, ključnim dogodkom, ki pogosto pomeni presentljiv preobrat v zgodbi. V tem dogodku nastopa tudi predmetu ali oseba, ki ima pomembno vlogo – [[sokolja teorija]]. Začetek te zvrsti pripisujejo [[Giovanni Boccaccio|Giovanniu Boccacciu]] ([[1313]]–[[1375]]), avtorju ''[[Dekameron]]a'', zbirke novel – sto zgodb, ki si jih v desetih dneh pove deseterica mladih (sedem mladenk in trije mladeniči), ki so zbežali pred [[kuga|kugo]] na podeželski gradič blizu Firenc. |
Glede na zapletenost in dolžino dela je novela nekje med [[Kratka zgodba|kratko zgodbo]] in [[roman]]om. Vrh novele nastopi z enim, ključnim dogodkom, ki pogosto pomeni presentljiv preobrat v zgodbi. V tem dogodku nastopa tudi predmetu ali oseba, ki ima pomembno vlogo – [[sokolja teorija]]. Začetek te zvrsti pripisujejo [[Giovanni Boccaccio|Giovanniu Boccacciu]] ([[1313]]–[[1375]]), avtorju ''[[Dekameron]]a'', zbirke novel – sto zgodb, ki si jih v desetih dneh pove deseterica mladih (sedem mladenk in trije mladeniči), ki so zbežali pred [[kuga|kugo]] na podeželski gradič blizu Firenc. |
||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
Za nagrade [[Nagrada Hugo|Hugo]] in [[Nagrada Nebula|Nebula]] za [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastiko]] se novela definira kot zgodba s 30.000 do 40.000 [[beseda]]mi. |
Za nagrade [[Nagrada Hugo|Hugo]] in [[Nagrada Nebula|Nebula]] za [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastiko]] se novela definira kot zgodba s 30.000 do 40.000 [[beseda]]mi. |
||
Na Slovenskem so jo v 19. stoletju poskušali prevajati z izrazom [[povest]], ki je najprej prav tako kot italijanska novela pomenila novico, potem pa nekakšno nravno prečiščeno obliko |
Na Slovenskem so jo v 19. stoletju poskušali prevajati z izrazom [[povest]], ki je najprej prav tako kot italijanska novela pomenila novico, potem pa nekakšno nravno prečiščeno obliko [[roman]]a in novele, tj. táko brez ljubezenskih scen (http://www.ijs.si/lit/povest_enc.html-l2). |
||
== Literatura o noveli == |
== Literatura o noveli == |
||
| Vrstica 60: | Vrstica 60: | ||
[[sr:Новела]] |
[[sr:Новела]] |
||
[[sv:Kortroman]] |
[[sv:Kortroman]] |
||
[[ta:குறும் புதினம்]] |
|||
[[ta:குறுநாவல்]] |
|||
[[tr:Novella]] |
[[tr:Novella]] |
||
[[uk:Новела]] |
[[uk:Новела]] |
||
Redakcija: 16:47, 2. september 2011
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo. Spada med srednje dolge pripovedi, krajše od romana in daljše od črtice, slike, obraza ipd.
V novelah je pozornost usmerjena na ozek izsek ali odločilni dogodek v življenju osrednje književne osebe (lahko tudi dveh, redkeje treh). Pripovedovanje je dramatično napeto in dopušča preobrat. Konci so nepredvidljivi. Poleg novel, ki spadajo v kratko pripovedno prozo, so pogosto tudi daljše, ki se približujejo srednje dolgim pripovedim.
Več novel je lahko združenih v cikel, venec, in sicer takrat, ko imajo kako skupno lastnost, povezavo, npr. isto književno osebo, enak dogajalni prostor, podoben način preobrata in podobno.
Glede na zapletenost in dolžino dela je novela nekje med kratko zgodbo in romanom. Vrh novele nastopi z enim, ključnim dogodkom, ki pogosto pomeni presentljiv preobrat v zgodbi. V tem dogodku nastopa tudi predmetu ali oseba, ki ima pomembno vlogo – sokolja teorija. Začetek te zvrsti pripisujejo Giovanniu Boccacciu (1313–1375), avtorju Dekamerona, zbirke novel – sto zgodb, ki si jih v desetih dneh pove deseterica mladih (sedem mladenk in trije mladeniči), ki so zbežali pred kugo na podeželski gradič blizu Firenc.
Za nagrade Hugo in Nebula za znanstveno fantastiko se novela definira kot zgodba s 30.000 do 40.000 besedami.
Na Slovenskem so jo v 19. stoletju poskušali prevajati z izrazom povest, ki je najprej prav tako kot italijanska novela pomenila novico, potem pa nekakšno nravno prečiščeno obliko romana in novele, tj. táko brez ljubezenskih scen (http://www.ijs.si/lit/povest_enc.html-l2).
Literatura o noveli
- Matjaž Kmecl, Novela v literarni teoriji, Maribor, 1975. (COBISS)
Glej tudi
 | Ta članek o književnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |