Cerkev Žalostne Matere Božje, Miren: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
prenos dela vsebine iz članka Mirenski grad, pp slog
 
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 24: Vrstica 24:
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Žalostna Mati Božja, Miren]]
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Žalostna Mati Božja, Miren]]
[[Kategorija:Miren]]
[[Kategorija:Miren]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1488]]

Redakcija: 12:09, 2. september 2011

Zračni posnetek
Slika:Kalvarija-MirenskiGrad-Miren-Slovenia.JPG
Križev pot ob poti na grič, v ozadju je vidna kapelica »Svete stopnice«
Slika:Church-MirenskiGrad-Miren-Slovenia.JPG
Cerkev Matere Božje

Cerkev Žalostne Matere Božje je samostanska cerkev Samostana lazaristov in stoji v kraju Miren, na griču, ki se po nekdanjem gradu imenuje Mirenski grad.

Cerkev je bila v preteklosti večkrat porušena. Kdaj je bila zgrajena njena prva predhodnica ni znano. Prvič jo v virih zasledimo kot Marijino cerkev, ki je bila zgrajena leta 1488, na novo pozidana pa leta 1753. Med leti 1700 in 1756 so tu živeli puščavniki (emeriti). Hrib so imenovali tudi »Naša Gospa pod Krasom«.

Sedanja cerkev se je začela graditi 27. julija 1862 in je bila posvečena 5. septembra 1886. Prva svetovna vojna ji ni prizanesla, saj je bila porušena 30. maja 1914. Obnova je stekla v avgustu 1920 in je postopoma potekala do leta 1927. Tudi Druga svetovna vojna ji ni prizanesla, tako da so jo za silo popravili leta 1945.

Skozi stoletja obnovitvenih del na tem objektu ni manjkalo. Leta 1958 se je pričela prva temeljitejša obnova v novejšem času. Takrat je notranjost s freskami poslikal Tone Kralj. Nad vhodom je napis Ite in domum Matris Vestræ (Pojdite v hišo vaše Matere). Cerkev je dobila tudi nove orgle.

Križev pot s postajami je po hribu dal postaviti župnik Ivan Marušič leta 1757. Na vrhu je še postavil svete stopnice ter Kalvarijo. Istega leta jo je blagoslovil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Leta 1931 so postavili kapelice po zamisli arhitekta Ivana Vurnika - te so bile med drugo svetovno zelo poškodovane. Po obnovitvi jih je leta 1985 poslikal Lojze Čemažar.

Glej tudi

Zunanje povezave