Trdnina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.4.3) (robot Dodajanje: sn:Godo
Vrstica 80: Vrstica 80:
[[simple:Solid]]
[[simple:Solid]]
[[sk:Pevná látka]]
[[sk:Pevná látka]]
[[sn:Godo]]
[[so:Adke]]
[[so:Adke]]
[[sr:Чврсто агрегатно стање]]
[[sr:Чврсто агрегатно стање]]

Redakcija: 07:48, 25. avgust 2011

Enokristalinska oblika trdninskega insulina

Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko. Gradniki trdne snovi (atomi, molekule) so med seboj trdno povezani z elektromagnetno indukcijo. Atomi so razporejeni v kristalno mrežo z urejeno zgradbo) zato se trdna telesa upirajo spremembi oblike. Pri segrevanju se trdnina spremeni v kapljevino. Pri nekaterih snoveh, kot sta na primer jod in suhi led (ogljikov dioksid), pa neposredno preide v plin. Ta pojav imenujemo sublimacija.

Klasifikacija Trdne snovi - glede na red:

  1. kristali - vsebujejo red kratkega in dolgega dosega. Vzorčna celica se ponavlja. Vedno so prisotna odstopanja od prafilnosti t.im. defekti, ki so lahko
  • točkovni,
  • linijski ali
  • vovršinski.
  1. amorfne snovi - samo red kratkega dosega, na veliki razdalji se vzorec ne ponavlja.