Ariel (luna): Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: et:Ariel (kuu) |
m dp |
||
| Vrstica 38: | Vrstica 38: | ||
Ariel je nagajiv zračni duh v [[Shakespeare|Shakespearjevem]] delu ''The Tempest''. |
Ariel je nagajiv zračni duh v [[Shakespeare|Shakespearjevem]] delu ''The Tempest''. |
||
Ariel in [[Titanija (luna)|Titania]] sta si precej podobna, čeprav je Titania za 35 odstotkov večja. Vse Uranove velike so sestavljene iz okoli 40-50% vodnega ledu, preostalo je kamen, nekako večji del kamna kot pri [[Saturn]]ovih velikih lunah kot je [[Rea (luna)|Rea]]. |
Ariel in [[Titanija (luna)|Titania]] sta si precej podobna, čeprav je Titania za 35 odstotkov večja. Vse Uranove velike lune so sestavljene iz okoli 40-50% vodnega ledu, preostalo je kamen, nekako večji del kamna kot pri [[Saturn]]ovih velikih lunah kot je [[Rea (luna)|Rea]]. |
||
Arielovo površje je mešanica krateriziranega površja in sistema med seboj povezanih dolin, dolgih več sto kilometrov (desno zgoraj) in več kot 10 km globokih. To je podobno, vendar precej večje in obširnejše kot na Titanii. Nekateri kraterji izgledajo napol pogreznjeni. Arielovo površje je sorazmeroma mlado (čeprav starejše kot pri [[Enkelad (luna)|Enkeladu]]); verjetno je bil na delu nekakšen proces prepovršinjenja. Nekateri grebeni v sredini dolin so interpretirani kot izbruhi ledu. |
Arielovo površje je mešanica krateriziranega površja in sistema med seboj povezanih dolin, dolgih več sto kilometrov (desno zgoraj) in več kot 10 km globokih. To je podobno, vendar precej večje in obširnejše kot na Titanii. Nekateri kraterji izgledajo napol pogreznjeni. Arielovo površje je sorazmeroma mlado (čeprav starejše kot pri [[Enkelad (luna)|Enkeladu]]); verjetno je bil na delu nekakšen proces prepovršinjenja. Nekateri grebeni v sredini dolin so interpretirani kot izbruhi ledu. |
||
Redakcija: 12:27, 20. avgust 2011
.jpg) Ariel, kot ga je fotografiral Voyager 2 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | William Lassell |
| Datum odkritja | 1851 |
| Značilnosti tira | |
| 191,020 km | |
Srednji polmer orbite | 190,900 km |
| Izsrednost | 0.0012 |
| 2.520 d | |
| Naklon tira | 0.260° (glede na Uranov ekvator) |
| Obkroža | Uran |
| Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | 578.9 km (0.0908 Zemljinega) |
| 4,211,300 km² | |
| Prostornina | 812,600,000 km³ |
| Masa | 1.35×1021 kg (5.0455×10−4 Zemljine) |
Srednja gostota | 1.67 g/cm³ |
| 0.27 m/s2 | |
| 0.56 km/s, | |
| sinhrono | |
| Albedo | 0.39 |
| Temperatura | ~58 K |
| 14.16 | |
Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov. Odkril ga je Lassell leta 1851.
Ariel je nagajiv zračni duh v Shakespearjevem delu The Tempest.
Ariel in Titania sta si precej podobna, čeprav je Titania za 35 odstotkov večja. Vse Uranove velike lune so sestavljene iz okoli 40-50% vodnega ledu, preostalo je kamen, nekako večji del kamna kot pri Saturnovih velikih lunah kot je Rea.
Arielovo površje je mešanica krateriziranega površja in sistema med seboj povezanih dolin, dolgih več sto kilometrov (desno zgoraj) in več kot 10 km globokih. To je podobno, vendar precej večje in obširnejše kot na Titanii. Nekateri kraterji izgledajo napol pogreznjeni. Arielovo površje je sorazmeroma mlado (čeprav starejše kot pri Enkeladu); verjetno je bil na delu nekakšen proces prepovršinjenja. Nekateri grebeni v sredini dolin so interpretirani kot izbruhi ledu.
Ariel je bil mogoče davno nazaj vroč v notranjosti, toda danes je hladen. Mogoče so doline razpoke, ki so se naredile, ko je Ariel zmrznil.
Zunanje povezave
