Klasična glasba

Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa stilna obdobja od renesanse dalje. Z renesančno glasbo je bilo doseženo skladje med vsemi elementi glasbenega izraza (harmonija, dinamika, melodija, ritem in barva zvoka).

V pogovornem smislu je klasika za razliko od modernosti sinonim za nekaj ustaljenega, preizkušenega in priznanega. Zato pogosto prihaja do problematike v razlikovanju med pojmoma sodobna resna glasba in klasična glasba, pri čemer predstavlja sporni, dvoumni pojem »sodobna klasična glasba«.

S pojmom klasiki označujemo vse tiste ustvarjalce, katerih dela so se zapisala v zgodovino umetnosti, najsi bodo likovni umetniki, književniki ali glasbeniki. Tudi skladatelje, ki so bili v času svojega življenja razglašeni za revolucionarne »moderniste« (npr. Wagner ali Stravinski), danes imenujemo klasiki.

Razlikovati je treba tudi med izrazom klasika in obdobjem, ki ga imenujemo klasicizem, ki je okvirno trajalo med leti 1750 in 1820, njegovi glavni predstavniki pa so bili Haydn, Mozart in Beethoven. Podobna težava se v slovenskem jeziku pojavlja tudi pri drugih pridevnikih, npr. romantična glasba, ki lahko pomeni romantično glasbeno obdobje ali pa glasbeni stil, ki je sicer nastal v tem obdobju, skladatelji pa ga uporabljajo tudi v kasnejših obdobjih.