Moravščina: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: hu:Morva nyelv |
|||
| Vrstica 49: | Vrstica 49: | ||
[[cs:Moravština]] |
[[cs:Moravština]] |
||
[[de:Mährische Sprache]] |
[[de:Mährische Sprache]] |
||
[[hu:Morva nyelv]] |
|||
[[pl:Język morawski]] |
[[pl:Język morawski]] |
||
Redakcija: 11:20, 3. avgust 2011
| Moravščina | |
|---|---|
| Moravský jazyk, Moravština | |
| Materni jezik | Češka |
| Področje | Moravska |
Št. maternih govorcev | neznan |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | nima |
| ISO 639-3 | – |
Moravščina (moravský jazyk, moravština) je zahodnoslovanski jezik. Nejasno je, ali gre za poseben jezik ali zgolj za narečje češkega jezika,[1] čeprav se moravščina razlikuje od knjižne in pogovorne češčine in je blizu slovaščini. Izoblikovan je pokrajinski knjižni jezik, ki pa se ne uporablja v javnem življenju.
Moravščino govorijo na vzhodnem in jugovzhodnem delu Češke.
Narečja
Moravščina ima tri narečne skupine: srednjemoravsko, vzhodnomoravsko in zahodnomoravsko. Vzhodna narečja so najbližja slovaškemu jeziku, medtem ko se zahodna narečja približujejo šlezijščini in poljščini.
Značilnosti
Moravščina ima dolga dvoglasnika ou in ej namesto u in e. V zapisu sta dvoglasnika označena z ú in ý. V osrednjih narečjih se pojavljata samo dolgi ó in é, medtem ko v zahodnih narečjih govorijo kratki u in e.
Kjer se v češčini pojavlja e, je v moravščini pogosto a (npr. česko: ulice, moravsko: ulica). V mestniku pri srednjem in moškem spolu je končnica i, npr. češ.: v Bystrci, mor.: v Bystrcu.
Vprašanje moravskega jezika
V srednjem veku so Moravci še gospodovali nad Čehi, potem pa se je položaj obrnil. Vendar se je moravska identiteta ohranila do 19. stoletja in v srednjeveških dokumentih se omenja poseben moravski jezik. Na Moravskem od 20. stoletja delujejo skupine, ki si prizadevajo za večjo samostojnost znotraj Češke in za uradno priznanje moravskega jezika. Manjša skupina izobražencev si obenem prizadeva standardizirati moravščino.[2]
V popisu prebivalstva leta 1991 se je 1 362 000 ljudi po narodnosti opredelilo za Moravce, leta 2001 pa le še 918 000. Mnogo Moravcev za svoj materni jezik šteje češčino .[3]
Literatura
BLÁHA, Ondřej. Moravský jazykový separatismus: zdroje, cíle, slovanský kontext. In Studia Moravica. Acta Universitatis Palackianae Olomucensis Facultas Philosophica - Moravica. Olomouc : UP v Olomouci, 2005. ISSN 1801-7061. Svazek III., s. 293–299. STICH, Alexandr. O spisovné moravštině a jiných „malých“ jazycích. Naše řeč, listopad 2000, roč. 83, čís. 5, s. 260–264. ISSN 0027-8203.
