Svetlobno leto

Zunanja lupina predstavlja 1 svetlobno leto od Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec

Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Če upoštevamo, da je hitrost svetlobe v vakuumu $c$ = 299.792.458 metrov na sekundo, julijansko leto pa ima 365,25 dni po 86.400 sekund, ugotovimo, da je svetlobno leto približno enako 9,46 · 10¹⁵ m (natančno 9.460.730.472.580.800 metrov), oziroma 9,46 petametrov.

Svetlobna leta se zaradi velike razdalje, ki jo nakazujejo, pogosto uporabljajo za označevanje razdalj v Vesolju. Svetlobno leto ni enota za čas. Druga načina označitve velikih razdalj sta še astronomska enota (1 a.e. = 1/63.241 sv. l.) in parsek (1 pc = 3,26 sv. l.). V astronomiji večkrat uporabljajo enoto parsek, ker je lažje računati z njo in z opazovalnimi podatki. Pri tem ni pretvorbenih členov, katerih vrednosti včasih niso natančno znane.

Manjše enote so svetlobna ura, svetlobna minuta in svetlobna sekunda. Svetlobna ura je enaka 1.079.252.848.800 m, svetlobna minuta 17.987.547.480 m, svetlobna sekunda pa, kot že vemo, 299.792.458 m.