Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama
m slog |
slika |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
|koordinate={{koordinate DMS|45|47|52.92|N|14|7|10|E|type:city}} |
|koordinate={{koordinate DMS|45|47|52.92|N|14|7|10|E|type:city}} |
||
|najdisi=Šmihel+pod+Nanosom |
|najdisi=Šmihel+pod+Nanosom |
||
|image= |
|image=SmihelPodNanosom1.JPG |
||
|prebivalstvo=171 |
|prebivalstvo=171 |
||
|nadmorska=585,1 m |
|nadmorska=585,1 m |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
}} |
}} |
||
'''Šmihel pod Nanosom''' je gručasto [[naselje]] |
'''Šmihel pod Nanosom''' je gručasto [[naselje]] ob vznožju [[Nanos]]a v [[občina|Občini]] [[Občina Postojna|Postojna]]. |
||
V Šmihelu se nahajajo ostanki [[prazgodovina|prazgodovinske]] naselbine, ki je nekaj časa veljala za '''Metulum''' ([[grščina|grško]] Μετουλον - ''Metulom''), glavno [[gradišče]] [[Iliri|ilirskih]] [[Japodi|Japodov]]. |
|||
== Arheologija == |
== Arheologija == |
||
''Gradišče Grad'' z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« [[sever]]no od naselja je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m). |
''Gradišče Grad'' z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« [[sever]]no od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin [[Notranjska|notranjske]] prazgodovinske kulturne skupine. [[planota|Planoto]] trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m). |
||
Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo [[Antični Rim|rimskega]] nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja [[Oktavijan]]a v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo unučila.<ref>Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966</ref> |
Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo [[Antični Rim|rimskega]] nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja [[Oktavijan]]a v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo unučila.<ref>Enciklopedija leksikonografskog zavoda; knjiga 3, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1966</ref> |
||
Redakcija: 20:07, 22. julij 2011
Šmihel pod Nanosom | |
|---|---|
 | |
  Šmihel pod Nanosom Geografska lega v Sloveniji | |
| 45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°EKoordinati: 45°47′53″N 14°7′8″E / 45.79806°N 14.11889°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Notranjsko - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Postojna |
| Nadm. višina | 585,1 m m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 171 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6230 Postojna |
| Zemljevidi | |
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.
V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulom), glavno gradišče ilirskih Japodov.
Arheologija
Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).
Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo unučila.[1]
Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[2]
Viri
Glej tudi
