Regularna vojska (ZDA): Razlika med redakcijama
nč |
m pp, replaced: {{otheruses → {{drugipomeni |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{ |
{{drugipomeni3|Regularna vojska}} |
||
'''Regularna vojska''' (izvirno {{lang-en|Regular Army}}; kratica ''RA'') je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo<ref>Johnson, Mark W., ''That Body of Brave Men: The U.S. Regular Infantry and the Civil War in the West'', p. ix. Cambridge, MA: Da Capo Press, 2003.</ref>, ki predstavlja jedro [[Kopenska vojska ZDA|Kopenske vojske ZDA]]. Od [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriške osamosvojitvene vojne]] do [[španska-ameriška vojna|špansko-ameriške vojne]] so znotraj [[milica|milic]] posameznih [[zvezna država ZDA|zveznih držav]] vzdrževali majhna, profesionalna jedra ter prostovoljne polke, ki so jih prav tako sklicale, organizirale in vzdržavale posamezne zvezne države, pri čemer so prišli pod zvezni nadzor in generale v času vojne. Ti prostovoljni polki so bili kolektivno znani kot [[Prostovoljci ZDA]] ''(United States Volunteers; USV)''. Med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je bilo 97% odstotkov vse [[Zvezna vojska ZDA|Zvezne vojske ZDA]] sestavljeno iz Prostovoljcev ZDA. V sodobnem času RA označuje profesionalno, polnočasovno komponentov Kopenske vojske ZDA, ki se tako razlikuje od [[Rezerva Kopenske vojske ZDA|Rezerve Kopenske vojske]] ''(United States Army Reserve)'' in [[Kopenska nacionalna garda ZDA|Kopenske nacionalne garde ZDA]] ''(Army National Guard)''. |
'''Regularna vojska''' (izvirno {{lang-en|Regular Army}}; kratica ''RA'') je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo<ref>Johnson, Mark W., ''That Body of Brave Men: The U.S. Regular Infantry and the Civil War in the West'', p. ix. Cambridge, MA: Da Capo Press, 2003.</ref>, ki predstavlja jedro [[Kopenska vojska ZDA|Kopenske vojske ZDA]]. Od [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriške osamosvojitvene vojne]] do [[španska-ameriška vojna|špansko-ameriške vojne]] so znotraj [[milica|milic]] posameznih [[zvezna država ZDA|zveznih držav]] vzdrževali majhna, profesionalna jedra ter prostovoljne polke, ki so jih prav tako sklicale, organizirale in vzdržavale posamezne zvezne države, pri čemer so prišli pod zvezni nadzor in generale v času vojne. Ti prostovoljni polki so bili kolektivno znani kot [[Prostovoljci ZDA]] ''(United States Volunteers; USV)''. Med [[ameriška državljanska vojna|ameriško državljansko vojno]] je bilo 97% odstotkov vse [[Zvezna vojska ZDA|Zvezne vojske ZDA]] sestavljeno iz Prostovoljcev ZDA. V sodobnem času RA označuje profesionalno, polnočasovno komponentov Kopenske vojske ZDA, ki se tako razlikuje od [[Rezerva Kopenske vojske ZDA|Rezerve Kopenske vojske]] ''(United States Army Reserve)'' in [[Kopenska nacionalna garda ZDA|Kopenske nacionalne garde ZDA]] ''(Army National Guard)''. |
||
Ameriški vojaški sistem, ki se je izoblikoval kot kombinacija profesionalne, nacionalne [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]], milic zveznih držav in prostovoljnih polkov ameriške osamosvojitvene vojne in podobne vojaške organizacije, ki je bila ustanovljena s Zakonom o milici iz leta 1792 ''(Militia Act of 1792)'', je tako predstavljal osnovo za organizacijo Kopenske vojske ZDA le z malimi spremembami vse do ustanovitve sodobne [[Nacionalna garda ZDA|Nacionalne garde ZDA]] leta 1903.<ref>Wright, Jr., Robert K. and Morris J. MacGregor, Jr. [http://www.history.army.mil/books/revwar/ss/ch5.htm ''Soldier-Statesmen of the Constitution'', Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1987, First Printing-CMH Pub 71-25. Retrieved September 28, 2010.</ref> Zakon o milici je zagotovil uporabo prostovoljcev, ki bi bili lahko uporabljeni kjerkoli v času vojne, poleg milic zveznih držav, ki pa so omejene na lokalno delovanje (znotraj lastnih zveznih držav) in to le za krajša obdobja. Podoben sistem se je ohranil tudi v Kopenski vojski ZDA, pri čemer je jedro (Regularna vojska) v času kriz razširjena z rezervo ali nacionalno gardo oz. v času vojne še z [[Army of the United States|Vojsko ZDA]], [[Nacionalna vojska (ZDA)|Nacionalno vojsko]],... |
Ameriški vojaški sistem, ki se je izoblikoval kot kombinacija profesionalne, nacionalne [[Kontinentalna vojska|Kontinentalne vojske]], milic zveznih držav in prostovoljnih polkov ameriške osamosvojitvene vojne in podobne vojaške organizacije, ki je bila ustanovljena s Zakonom o milici iz leta 1792 ''(Militia Act of 1792)'', je tako predstavljal osnovo za organizacijo Kopenske vojske ZDA le z malimi spremembami vse do ustanovitve sodobne [[Nacionalna garda ZDA|Nacionalne garde ZDA]] leta 1903.<ref>Wright, Jr., Robert K. and Morris J. MacGregor, Jr. [http://www.history.army.mil/books/revwar/ss/ch5.htm ''Soldier-Statesmen of the Constitution'', Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1987, First Printing-CMH Pub 71-25. Retrieved September 28, 2010.]</ref> Zakon o milici je zagotovil uporabo prostovoljcev, ki bi bili lahko uporabljeni kjerkoli v času vojne, poleg milic zveznih držav, ki pa so omejene na lokalno delovanje (znotraj lastnih zveznih držav) in to le za krajša obdobja. Podoben sistem se je ohranil tudi v Kopenski vojski ZDA, pri čemer je jedro (Regularna vojska) v času kriz razširjena z rezervo ali nacionalno gardo oz. v času vojne še z [[Army of the United States|Vojsko ZDA]], [[Nacionalna vojska (ZDA)|Nacionalno vojsko]],... |
||
Vse do [[korejska vojna|korejske vojne]] so za Regularno vojsko uporabljali kratico ''US'', nato pa so jo spremenili v ''RA''. |
Vse do [[korejska vojna|korejske vojne]] so za Regularno vojsko uporabljali kratico ''US'', nato pa so jo spremenili v ''RA''. |
||
| Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
{{unit-stub}} |
{{unit-stub}} |
||
[[Kategorija:Kopenska vojska ZDA]] |
[[Kategorija:Kopenska vojska ZDA]] |
||
[[Kategorija:Vojaške enote prve svetovne vojne]] |
[[Kategorija:Vojaške enote prve svetovne vojne]] |
||
Redakcija: 21:32, 10. julij 2011
Regularna vojska (izvirno angleško Regular Army; kratica RA) je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo[1], ki predstavlja jedro Kopenske vojske ZDA. Od ameriške osamosvojitvene vojne do špansko-ameriške vojne so znotraj milic posameznih zveznih držav vzdrževali majhna, profesionalna jedra ter prostovoljne polke, ki so jih prav tako sklicale, organizirale in vzdržavale posamezne zvezne države, pri čemer so prišli pod zvezni nadzor in generale v času vojne. Ti prostovoljni polki so bili kolektivno znani kot Prostovoljci ZDA (United States Volunteers; USV). Med ameriško državljansko vojno je bilo 97% odstotkov vse Zvezne vojske ZDA sestavljeno iz Prostovoljcev ZDA. V sodobnem času RA označuje profesionalno, polnočasovno komponentov Kopenske vojske ZDA, ki se tako razlikuje od Rezerve Kopenske vojske (United States Army Reserve) in Kopenske nacionalne garde ZDA (Army National Guard).
Ameriški vojaški sistem, ki se je izoblikoval kot kombinacija profesionalne, nacionalne Kontinentalne vojske, milic zveznih držav in prostovoljnih polkov ameriške osamosvojitvene vojne in podobne vojaške organizacije, ki je bila ustanovljena s Zakonom o milici iz leta 1792 (Militia Act of 1792), je tako predstavljal osnovo za organizacijo Kopenske vojske ZDA le z malimi spremembami vse do ustanovitve sodobne Nacionalne garde ZDA leta 1903.[2] Zakon o milici je zagotovil uporabo prostovoljcev, ki bi bili lahko uporabljeni kjerkoli v času vojne, poleg milic zveznih držav, ki pa so omejene na lokalno delovanje (znotraj lastnih zveznih držav) in to le za krajša obdobja. Podoben sistem se je ohranil tudi v Kopenski vojski ZDA, pri čemer je jedro (Regularna vojska) v času kriz razširjena z rezervo ali nacionalno gardo oz. v času vojne še z Vojsko ZDA, Nacionalno vojsko,...
Vse do korejske vojne so za Regularno vojsko uporabljali kratico US, nato pa so jo spremenili v RA.
Viri in opombe
- ↑ Johnson, Mark W., That Body of Brave Men: The U.S. Regular Infantry and the Civil War in the West, p. ix. Cambridge, MA: Da Capo Press, 2003.
- ↑ Wright, Jr., Robert K. and Morris J. MacGregor, Jr. Soldier-Statesmen of the Constitution, Center of Military History, United States Army, Washington, D.C., 1987, First Printing-CMH Pub 71-25. Retrieved September 28, 2010.
