Zasavje: Razlika med redakcijama
m r2.5.2) (robot Spreminjanje: en:Central Sava Valley; kozmetične spremembe |
|||
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
[[Slika:Zasavje.jpg|thumb|Zasavje]] |
|||
* [http://www.zasavje.org Zasavje.org] |
* [http://www.zasavje.org Zasavje.org] |
||
* [http://www.zagorje.si Občina Zagorje] |
* [http://www.zagorje.si Občina Zagorje] |
||
Redakcija: 13:34, 10. julij 2011
Zasavje je regija v osrednji Sloveniji, ki obsega hribovit svet ob reki Savi v območju med Ljubljansko kotlino in Panonsko nižino. Regionalna središča so Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče.
Območje Zasavja se ne ujema z zgodovinskimi deželnimi mejami - južni in zahodni del leži na Kranjskem, severno-vzhodni pa na Štajerskem - in se kot toponim pojavi razmeroma pozno, leta 1928 ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede geograf in potopisec Rudolf Badjura.
Zasavje je z odprtjem premogovnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici 19. stoletja med prvimi slovenskimi regijami doživelo industrializacijo, ki jo je spodbudila tudi bližina južne železnice Dunaj-Trst, saj Zidani Most postane leta 1862 z dograditvijo proge do Zagreba in Siska pomembno železniško križišče.
Danes od vseh rudnikov obratuje le še Rudnik v Trbovljah, tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka industrija v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer Trboveljske cementarne, ki je v lasti Francoskega Lafarga.
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik Janez Drnovšek, ki je pokopan na Zagorskem pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsen kip.
Zunanje povezave
