Zavitek: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
m -- overload |
||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Slika:Strudel44.jpg|thumb|Jabolčni zavitek]] |
[[Slika:Strudel44.jpg|thumb|Jabolčni zavitek]] |
||
'''Zavitek''' (pogovorno '' |
'''Zavitek''' (pogovorno ''štrudel'') je jed, pripravljena iz listnatega ali vlečenega testa z nadevom. Lahko je sladek ali pa slan. Jed je postala popularna v 18. stoletju na območju Habsburške monarhije. |
||
Čeprav je zavitek najpogosteje povezan z avstrijsko kuhinjo, je nacionalna jed |
Čeprav je zavitek najpogosteje povezan z avstrijsko kuhinjo, je nacionalna jed več narodov znotraj bivše monarhije. |
||
Najstarejši zapisani recept je iz [[1696]], nahaja pa se na Dunajski mestni knjižnici (Wiener Stadtbibliothek).<ref>[http://www.wstlb.at/cgi-ma09/embed-wo.pl?lang=-de&l=6&doc=http://www.wstlb.at/ausstellungen/2007/kochbuch/rezepte/mehl/strudel/uebersicht-de.htm im 1696 erschienenen „Koch-Puech“ (vgl. Maier-Bruck 1993), welches sich im Bestand der Wien-Bibliothek im Rathaus befindet]</ref> Sama osnova jedi (listnato testo) izvira iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]] ali [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] (''baklava'').<ref>[http://www.wstlb.at/cgi-ma09/embed-wo.pl?lang=-de&l=6&doc=http://www.wstlb.at/ausstellungen/2007/kochbuch/rezepte/mehl/strudel/uebersicht-de.htm Über die Türken kam der Strudel dann nach Ungarn. Über Ungarn kam dann der Strudel nach Wien und eroberte von hier aus schließlich die ganze Welt. ]</ref> |
Najstarejši zapisani recept je iz [[1696]], nahaja pa se na Dunajski mestni knjižnici (Wiener Stadtbibliothek).<ref>[http://www.wstlb.at/cgi-ma09/embed-wo.pl?lang=-de&l=6&doc=http://www.wstlb.at/ausstellungen/2007/kochbuch/rezepte/mehl/strudel/uebersicht-de.htm im 1696 erschienenen „Koch-Puech“ (vgl. Maier-Bruck 1993), welches sich im Bestand der Wien-Bibliothek im Rathaus befindet]</ref> Sama osnova jedi (listnato testo) izvira iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizanca]] ali [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] (''baklava'').<ref>[http://www.wstlb.at/cgi-ma09/embed-wo.pl?lang=-de&l=6&doc=http://www.wstlb.at/ausstellungen/2007/kochbuch/rezepte/mehl/strudel/uebersicht-de.htm Über die Türken kam der Strudel dann nach Ungarn. Über Ungarn kam dann der Strudel nach Wien und eroberte von hier aus schließlich die ganze Welt. ]</ref> |
||
Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
==Vrste== |
==Vrste== |
||
Najbolj poznana sta: |
Najbolj poznana sta: |
||
* jabolčni zavitek |
|||
* jabolčni zavitek <ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/12315/sladice/jabolcni-zavitek-/ Jabolčni zavitek]</ref>, |
|||
* sirov zavitek (pripravljen |
* sirov zavitek (pripravljen s skuto) |
||
Znani zavitki so še: |
Znani zavitki so še: |
||
* mesni |
|||
* mesni<ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/13648/mesne-jedi/mesni-zavitek/ Mesni zavitek]</ref>, |
|||
* mesno-zelenjavni |
|||
* mesno-zelenjavni<ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/14824/mesne-jedi/mesno-zelenjavni-zavitek/ Mesno zelenjavni zavitek]</ref>, |
|||
* smetanov |
* smetanov |
||
* bučni |
|||
* bučni <ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/14199/sladice/bucni-strudelj/ Bučni zavitek]</ref>, |
|||
* češnjev/višnjev |
|||
* češnjev/višnjev <ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/6837/sladice/cesnjev-strudelj/ Češnjev zavitek]</ref>, |
|||
* makov |
* makov |
||
* rozinov |
* rozinov |
||
* slivov |
|||
* slivov <ref>[http://hungarian-food.hungaryguide.info/apple-strudel-recipe.html Madžarske variante]</ref>, |
|||
* lešnikov, |
* lešnikov, |
||
* marelični |
|||
* marelični<ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/14575/sladice/marelicni-strudelj/ Marelični zavitek]</ref>, |
|||
* špinačni |
|||
* špinačni<ref>[http://www.kulinarika.net/recepti/11176/priloge/spinacni-zavitek/ Špinačni zavitek]</ref> ter |
|||
* zeljni |
|||
* zeljni <ref>{{cite book |first=Karoly |last=Gundel |title=Gundel's Hungarian cookbook |publisher=Corvina |location=Budapest |year=1992 |pages= |isbn=963-13-3600-X |oclc=32227400}}page 127</ref>. |
|||
Tradicionalni avstrijski zavitek naj bi bil |
Tradicionalni avstrijski zavitek naj bi bil narejen iz tako tankega testa, da bi lahko prebral ''časopis'' skozenj<ref>[http://www.wstlb.at/cgi-ma09/embed-wo.pl?lang=-de&l=6&doc=http://www.wstlb.at/ausstellungen/2007/kochbuch/rezepte/mehl/strudel/uebersicht-de.htm der Teig muss so dünn sein, dass die Köchin einen darunter liegenden Liebesbrief lesen kann oder der Wirt die Zeitung]</ref>. |
||
==Reference== |
==Reference== |
||
{{Reflist|1}} |
{{Reflist|1}} |
||
== Glej tudi == |
|||
* [[burek]] |
|||
[[Kategorija:Slovenska kuhinja]] |
[[Kategorija:Slovenska kuhinja]] |
Redakcija: 15:19, 6. julij 2011
Zavitek (pogovorno štrudel) je jed, pripravljena iz listnatega ali vlečenega testa z nadevom. Lahko je sladek ali pa slan. Jed je postala popularna v 18. stoletju na območju Habsburške monarhije.
Čeprav je zavitek najpogosteje povezan z avstrijsko kuhinjo, je nacionalna jed več narodov znotraj bivše monarhije.
Najstarejši zapisani recept je iz 1696, nahaja pa se na Dunajski mestni knjižnici (Wiener Stadtbibliothek).[1] Sama osnova jedi (listnato testo) izvira iz Bizanca ali Bližnjega vzhoda (baklava).[2]
Poimenovanje
V Sloveniji pogovorno zavitek poimenujemo z nemško tujko štrudl (Strudel). Na Hrvaškem zavitek imenujejo štrudla ali štrudel, na Češkem závin ali štrúdl[3], na Slovaškem štrúdľa ali závin, v Romuniji ștrudel, Srbiji štrudla ali savijača, na Madžarskem pa rétes. Zavitek je popularen tudi v ostalih bivših republikah Jugoslavije.
Vrste
Najbolj poznana sta:
- jabolčni zavitek
- sirov zavitek (pripravljen s skuto)
Znani zavitki so še:
- mesni
- mesno-zelenjavni
- smetanov
- bučni
- češnjev/višnjev
- makov
- rozinov
- slivov
- lešnikov,
- marelični
- špinačni
- zeljni
Tradicionalni avstrijski zavitek naj bi bil narejen iz tako tankega testa, da bi lahko prebral časopis skozenj[4].
Reference
- ↑ im 1696 erschienenen „Koch-Puech“ (vgl. Maier-Bruck 1993), welches sich im Bestand der Wien-Bibliothek im Rathaus befindet
- ↑ Über die Türken kam der Strudel dann nach Ungarn. Über Ungarn kam dann der Strudel nach Wien und eroberte von hier aus schließlich die ganze Welt.
- ↑ recepty/závin
- ↑ der Teig muss so dünn sein, dass die Köchin einen darunter liegenden Liebesbrief lesen kann oder der Wirt die Zeitung