Ivo Šorli: Razlika med redakcijama
Vrstica 67: | Vrstica 67: | ||
* [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] |
* [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] |
||
== Viri |
== Viri == |
||
* I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994 |
* I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994 |
||
== Literatura == |
|||
* Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996 |
* Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996 |
||
Redakcija: 11:57, 5. julij 2011
Ivo Šorli | |
---|---|
Rojstvo | 19. april 1877 Ljubljana |
Smrt | 17. november 1958 Bokalce, Ljubljana |
Druga imena | Ferdo Sokol |
Državljanstvo | Federativna ljudska republika Jugoslavija Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
Poklic | pravnik |
Poznan po | književnik |
Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec, * 19. april 1877, Podmelec, † 17. november 1958, Bokalce pri Ljubljani.
Življenjepis
Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal pesmi. Črtice, novele, romane, drame in polemike je začel objavljati okrog leta 1901. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je tudi v reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem, o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu Moj roman (1940).
Delo
Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: Povest o neki drugi (1903), Brez tragike (1905), Tolažnica (1907), Barčica po morju plava (1909) …
Za večino njegovih del je značilen realizem z elementi romantike. Prikazovanje življenja slovenskega meščanstva spominja na Frana Govekarja in Guy de Maupassanta. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška, Končano, Morilec, Poleno, Resnična dogodba, Skrbnik, Srečanje, Vrvica).
Naslanjal se je tudi na filozofa Arthurja Schoppenhauerja, ki je napisal spis Über die Weiber.
Pri Ivu Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na Tolminskem.
Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga V deželi Čirimurcev, ki je izšla leta 1922. Ilustracije za takratno izdajo je naredil Hinko Smrekar, knjiga pa je doživela velik uspeh.
Bibliografija
- Romani
- Hic Rhodus (1902-03)
- Človek in pol (1903)
- Plameni (1904-05)
- Tomantiki življenja (1906)
- Milan Mrak (1915)
- Gospa Silvija (1920)
- Zadnji val (1924)
- Novele
- Povest o neki drugi (1903)
- Brez tragike (1905)
- Novele in črtice (1907)
- Tolažnica (1907)
- Barčica po morju plava (1909)
- Golobovi (1924)
- Petdeset odstotkov (1935)
- Izbrani spisi I-VI (1933-35)
- Večne vezi (1938)
- Mladinske zgodbe
- V deželi Čirimurcev (1922)
- Avtobiografija
- Moj roman (1940)
- Drame
- Petelinčkov gospod in njegova hiša (1909)
- Na pologu (1919)
- Blodnji ognji (1935)
- Tableau (veseloigra, 1937)
- Ženitni posredovalec (veseloigra, 1937)
Glej tudi
Viri
- I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994
Literatura
- Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996
{{subst:#if:Šorli, Ivan|}}
[[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1877}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1958}}||LIVING=(živeči ljudje)}} | #default = Rojeni leta 1877
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1958}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 1958
}}]]