Reynoldsovo število: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: no:Reynoldstall |
m r2.7.2) (robot Spreminjanje: ar:عدد رينولدز; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Reynoldsovo števílo''' [réjnoldsovo ~] (označba '''Re''') je [[brezrazsežno število|brezrazsežno]] [[število]], s katerim v [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] označimo tok [[tekočina|tekočin]]. Določeno je kot razmerje, pri katerem v števcu nastopa zmnožek značilne [[dolžina|dolžine]] v prečnem prerezu ''l'' (npr. [[premer]]a krogle, ki se giblje v tekočini, ali premera cevi, po kateri teče tekočina), [[gostota]] tekočine |
'''Reynoldsovo števílo''' [réjnoldsovo ~] (označba '''Re''') je [[brezrazsežno število|brezrazsežno]] [[število]], s katerim v [[mehanika tekočin|mehaniki tekočin]] označimo tok [[tekočina|tekočin]]. Določeno je kot razmerje, pri katerem v števcu nastopa zmnožek značilne [[dolžina|dolžine]] v prečnem prerezu ''l'' (npr. [[premer]]a krogle, ki se giblje v tekočini, ali premera cevi, po kateri teče tekočina), [[gostota]] tekočine ρ in povprečna [[hitrost]] gibanja tekočine ''v''<sub>s</sub>, v imenovalcu pa (absolutna) [[viskoznost|dinamična viskoznost]] η: |
||
: <math> \mathrm{Re}=\frac{l\rho v_{\rm s}}{\eta} \!\, . </math> |
: <math> \mathrm{Re}=\frac{l\rho v_{\rm s}}{\eta} \!\, . </math> |
||
Če definiramo [[kinematična viskoznost|kinematično viskoznost]] '' |
Če definiramo [[kinematična viskoznost|kinematično viskoznost]] ''ν'' = ''η''/''ρ'', lahko Reynoldsovo število zapišemo kot |
||
: <math> \mathrm{Re}=\frac{l v_{\rm s}}{\nu} \!\, . </math> |
: <math> \mathrm{Re}=\frac{l v_{\rm s}}{\nu} \!\, . </math> |
||
Vrstica 31: | Vrstica 31: | ||
[[Kategorija:Brezrazsežne količine]] |
[[Kategorija:Brezrazsežne količine]] |
||
[[ar: |
[[ar:عدد رينولدز]] |
||
[[be-x-old:Лік Рэйнальдса]] |
[[be-x-old:Лік Рэйнальдса]] |
||
[[bg:Критерий на Рейнолдс]] |
[[bg:Критерий на Рейнолдс]] |
Redakcija: 00:58, 4. julij 2011
Reynoldsovo števílo [réjnoldsovo ~] (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim v mehaniki tekočin označimo tok tekočin. Določeno je kot razmerje, pri katerem v števcu nastopa zmnožek značilne dolžine v prečnem prerezu l (npr. premera krogle, ki se giblje v tekočini, ali premera cevi, po kateri teče tekočina), gostota tekočine ρ in povprečna hitrost gibanja tekočine vs, v imenovalcu pa (absolutna) dinamična viskoznost η:
Če definiramo kinematično viskoznost ν = η/ρ, lahko Reynoldsovo število zapišemo kot
Reynoldsovo število je kriterij podobnosti, s katerim lahko napovemo, ali bo tok tekočine laminaren ali turbulenten. V režimu laminarnega toka velja linearni zakon upora, v režimu turbulentnega toka pa kvadratni zakon upora. Za gibanje krogle v tekočini velja, da ga lahko opišemo z linearnim zakonom upora pri Re < 0,5 in s kvadratnim, če velja Re > 1000. V vmesnem območju ne velja noben od omenjenih približkov. Za tok tekočine po ceveh se ocenjuje, da je laminaren pri Re < 2300 in turbulenten pri Re > 2300.
Reynoldsovo število je imenovano v čast angleškemu inženirju in fiziku Osbornu Reynoldsu (1842-1912) in njegovemu delu v hidrodinamiki in hidravliki.
Podobnost tokov
Dva tokova z enakima Reynoldsovima številoma in enako geometrijo sta podobna. Za tok v modelu in za resnični tok v določenih točkah velja:
Količine označene z * veljajo za tok okrog modela, brez oznake pa za resnični tok. To je uporabno za preskuse s približnimi modeli v vodnem kanalu ali v vetrovniku, kjer dobimo podatke o resničnem toku. V dveh podobnih stisljivih tokovih morata biti enaki tudi pripadajoči Machovi števili.