Branko Žužek: Razlika med redakcijama

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 8: Vrstica 8:
Obiskoval je Osnovno šolo Prule, kjer je spoznal dela svojih učiteljev [[Janez Jalen|Janeza Jalna]] in [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]]. Kmalu zatem se je vpisal na dvorazredno državno trgovsko šolo v Ljubljani. Ustvarjanje pesmi mu je bilo blizu, saj je osebno zelo dobro poznal pesnika [[Jože Šmit|Jožeta Šmita]] in [[France Balantič|Franceta Balantiča]].
Obiskoval je Osnovno šolo Prule, kjer je spoznal dela svojih učiteljev [[Janez Jalen|Janeza Jalna]] in [[Tone Seliškar|Toneta Seliškarja]]. Kmalu zatem se je vpisal na dvorazredno državno trgovsko šolo v Ljubljani. Ustvarjanje pesmi mu je bilo blizu, saj je osebno zelo dobro poznal pesnika [[Jože Šmit|Jožeta Šmita]] in [[France Balantič|Franceta Balantiča]].


Zaposlil se je pri ''[[Slovenski poročevalec|Slovenskemu poročevalcu]]'' ter kasneje še pri ''[[Delo|Delu]]'', kjer se je preizkusil kot novinar. Po vrsti objav v različnih časnikih in revijah se je leta [[1956]] predstavil s svojo prvo pesniško zbirko ''Padajo rožnati listi''. V naslednjih letih so sledile še druge.
Zaposlil se je pri ''[[Slovenski poročevalec|Slovenskemu poročevalcu]]'' ter kasneje še pri ''[[Delo|Delu]]'', kjer se je preizkusil kot novinar. Po vrsti objav v različnih časnikih in revijah se je leta [[1956]] predstavil s svojo prvo pesniško zbirko [[''Padajo rožnati listi'']]. V naslednjih letih so sledile še druge.


»Bil sem deček, poln zvedavosti«, je rekel pisatelj, »deček, ki je zaplesal nad slehernim drobcem življenja …« Ta deček se je vedno prebujal v njem in mu pomagal pisati vedno bolj živahna besedila (po besedah Iztoka Ilicha). Najbolj znano je avtobiografsko delo pod naslovom ''Kruh moje matere'' ([[1973]]).
»Bil sem deček, poln zvedavosti«, je rekel pisatelj, »deček, ki je zaplesal nad slehernim drobcem življenja …« Ta deček se je vedno prebujal v njem in mu pomagal pisati vedno bolj živahna besedila (po besedah [[Iztoka Ilicha]] ).


Umrl je leta [[2001]].
Umrl je leta [[2001]].

Redakcija: 23:17, 28. junij 2011

Branko Žužek, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 22. julij 1921, Ljubljana, † 2001.

Branko Žužek je pesnik, pisatelj in prevajalec, pa tudi novinar in dramatik. Njegovo najpomembnejše delo je avtobiografska zbirka črtic Kruh moje matere (1973).

Življenje

Branko Žužek se je rodil na Selu pri Ljubljani.

Obiskoval je Osnovno šolo Prule, kjer je spoznal dela svojih učiteljev Janeza Jalna in Toneta Seliškarja. Kmalu zatem se je vpisal na dvorazredno državno trgovsko šolo v Ljubljani. Ustvarjanje pesmi mu je bilo blizu, saj je osebno zelo dobro poznal pesnika Jožeta Šmita in Franceta Balantiča.

Zaposlil se je pri Slovenskemu poročevalcu ter kasneje še pri Delu, kjer se je preizkusil kot novinar. Po vrsti objav v različnih časnikih in revijah se je leta 1956 predstavil s svojo prvo pesniško zbirko ''Padajo rožnati listi''. V naslednjih letih so sledile še druge.

»Bil sem deček, poln zvedavosti«, je rekel pisatelj, »deček, ki je zaplesal nad slehernim drobcem življenja …« Ta deček se je vedno prebujal v njem in mu pomagal pisati vedno bolj živahna besedila (po besedah Iztoka Ilicha ).

Umrl je leta 2001.

Delo

Avtorjeva prva pesniška zbirka se imenuje ''Padajo rožnati listi'' (1956). V njegovih delih jasno zasledimo elemente ekspresionizma ter impresionizma, ki sta zelo značilna za vojno in povojno obdobje.

V pesniški zbirki ''Moja pokrajina'' (1966) je Žužek uporabil veliko motivov človekovega sožitja z naravo. Temo je uporabil za prikaz človekovega življenja, kajti zanj je narava bolj obstojna in mogočnejša. Verz Branka Žužka je preprost in svoboden.

Leta 1971 je napisal knigo pesmi z naslovom ''Steklena krogla'', leta 1978 pa pesniško zbirko Uporna Galeja.

Motivno-tematske vsebine so poezija (Trije soneti), ljubezen (Bori, Klic..., Pomlad) in smrt (Nemoč, Večni strah), ponekod pa lahko najdemo tudi vojne motive (Čas, Obup, Pridi). Glede na zunanjo podobo njegovih del je ohranjal urejene kitice in stalne oblike. Kasneje je uporabljal izrazito metaforiko z bolj razgibanim svobodnim verzom.

Napisal je tudi leposlovna mladinska dela. Leta 1973 so izšle spominske črtice z naslovom ''Kruh moje matere''. Napisal je tudi zbirko ''Daljni obrazi'', pripoved O ribi velikanki naprej in nazaj (1984) in pravljice ''O goslaču in zvezdah'' (1990). Leta 1993 je napisal zadnjo knjigo ''Vrnitev'', polno spominov.

Bil je tudi prevajalec. Prevedel je dela mnogih priznanih avtorjev: Johann Wolfgang Goethe: ''Herman in Doroteja'' (1967), Ernest Gorlich: Deklica iz Louisiane (1967), Vladimir Nazor: Veli Jože (1967), Stevan Majstorović: Ledeniki in gejzirji (1969), Hans Baumann: Most Bogov (1969), Đorđe Radenković: ''Sonce v prahu'' (1970), Vladimir Kolar, Giuseppe Bufalari: Jadran – morje miru (1970).

Prav tako je sodeloval pri izdelavi nekaterih radijskih iger, ter napisal nekaj lutkovnih iger za otroke.

Bibliografija

Poezija

Mladinska poezija

Mladinska proza

Prevodi

Spomini

Viri

Literatura

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Branko Žužek
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Branko_Žužek&oldid=3012107«