Ivo Šorli: Razlika med redakcijama

Ivo Šorli
Ivo Šorli
Rojstvo	19. april 1877; Ljubljana
Smrt	17. november 1958; Bokalce, Ljubljana
Druga imena	Ferdo Sokol
Državljanstvo	Federativna ljudska republika Jugoslavija; Kraljevina Jugoslavija; SHS; Cislajtanija
Poklic	pravnik
Poznan po	književnik

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 19:16, 28. junij 2011

Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec, * 19. april 1877, Podmelec, † 17. november 1958, Bokalce pri Ljubljani.

Življenjepis

Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo. Med dvema vojnama je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal pesmi. Črtice, novele, romane, drame in polemike je začel objavljati okrog leta 1901. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je tudi v reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Družil se je tudi z Ivanom Cankarjem (na Šorlija je najbolj vplival z motivi filistra, dvojno moralo) in Otonom Župančičem, o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu Moj roman.

Delo

Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primer takšnih novel: Tolažnica, Brez tragike, Povest o neki drugi, Barčica po morju plava …

Za večino njegovih del je značilen realizem z elementi romantike. Slikanje življenja slovenskega meščanstva spominja na Frana Govekarja in Guy de Maupassanta.  Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška, Skrbnik, Vrvica, Morilec, Srečanje, Končano, Poleno, Resnična dogodba).

Naslanjal se je tudi na filozofa Arthurja Schoppenhauerja, ki je napisal spis Über die Weiber.

Pri Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na Tolminskem.

Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga V deželi Čirimurcev, ki je izšla leta 1922. Ilustracije za takratno izdajo je naredil Hinko Smrekar, knjiga pa je doživela velik uspeh.

Bibliografija

Romani

Človek in pol (1903)
Plameni (1904-05)
Tomantiki življenja (1906)
Milan Mrak (1915)
Gospa Silvija (1920)
Zadnji val) (1924)

Novele

Novele in črtice (1907)
Golobovi (1924)
Petdeset odstotkov (1935)
Izbrani spisi I-VI (1933-35)
Večne vezi (1938)

Mladinske zgodbe

V deželi Čirimurcev (1922)

Avtobiografija

Moj roman (1940)

Drame

Petelinčkov gospod (1909)
Na pologu (1919)
Blodnji ognji (1935)
Tableau (veseloigra, 1937)
Ženitni posredovalec (veseloigra, 1937)

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Snov za novelo

Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:

Kazalec na dvanajstih

Glej tudi

Seznam slovenskih mladinskih pisateljev

Viri in literatura

Slovenska književnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996
I. Šorli, V deželi Čirimurcev, založba Karantanija, Ljubljana, 1994

{{subst:#if:Šorli, Ivan|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1877}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1958}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1877

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1958}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1958

}}]]

@@ Vrstica 18: / Vrstica 18: @@
 == Delo==
-Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Osebe iz meščanskega okolja so pogosto uradniki, ki se zapletajo v kratke zveze s služkinjami. Poročeni moški so najpogosteje predstavljali žrtve ženske nezvestobe, doživljajo propad zakona - za kar je kriva ženska. Primer takšnih novel: ''Tolažnica'', ''Brez tragike'', ''Povest o neki drugi'', ''Barčica po morju plava'' … Moški liki so prepričani, da žensko dobro poznajo in da so poklicani, da o njej razpravljajo, jo analizirajo - postavijo si jo za eksperiment (npr. ''Brez tragike''). V ženski lahko včasih najdejo zaupnico, sicer pa je najpogosteje prevarantka. Vaškim dekletom pogosto pripisuje neumnost.
+Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primer takšnih novel: ''Tolažnica'', ''Brez tragike'', ''Povest o neki drugi'', ''Barčica po morju plava'' …
-V njegovem delu lahko zasledimo motive nadpovprečnega, duševno potenciranega človeka (vpliv [[Nietzsche]]ja), narodnostnega boja ter novoromantičnega [[idealizem|idealizma]]). Za večino njegovih del je značilen [[realizem]] z elementi [[romantika|romantike]]. Slikanje življenja slovenskega meščanstva spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant]]a. Po njem Šorli prevzema modrovanja o ženskah. Njegovi vplivi se pokažejo pri zaničljivem pogledu na meščansko žensko v meščanskih naturalističnih novelah s temo erotike, malomeščanskega zakona in ženske nezvestobe. Oba razpravljata o ženski kot o spolnem objektu, ki je daleč od razuma. Maupassanta je Šorli tudi prevajal. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta [[1909]] (novele: ''Debeluška'', ''Skrbnik'', ''Vrvica'', ''Morilec'', ''Srečanje'', ''Končano'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'').
+ Za večino njegovih del je značilen [[realizem]] z elementi [[romantika|romantike]]. Slikanje življenja slovenskega meščanstva spominja na [[Fran Govekar|Frana Govekarja]] in [[Guy de Maupassant]]a.  Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov ''Novele'' in je izšel leta [[1909]] (novele: ''Debeluška'', ''Skrbnik'', ''Vrvica'', ''Morilec'', ''Srečanje'', ''Končano'', ''Poleno'', ''Resnična dogodba'').
-Naslanjal se je tudi na filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]], ki je napisal spis ''Über die Weiber'', v katerem piše, da je ženska nekaj vmes med otrokom in človekom. Pravi, da je ženska že na zunaj šibka, zato ni sposobna za globlja duhovna razmišljanja. Njena naloga je razveseljevati moškega. Nagnjena je k lažem. Po Schoppenhauerju ženska v mladosti išče v moškem zgolj ljubimca, v starosti pa tolažnika.
+Naslanjal se je tudi na filozofa [[Arthur Schopenhauer|Arthurja Schoppenhauerja]], ki je napisal spis ''Über die Weiber''.
-Šorli po Nietzscheju povzema idejo o biču. V enem od poglavij ''O stari in mladi ženički'' se pripovedovalec sreča s staro, izkušeno žensko, ki mu pravi, kako se mora obnašati do ženske – ko gre k njej, mora vselej vzeti s seboj bič.
-Velik vpliv na pojmovanje ženske je imela tudi knjiga [[Otto Weininger|Otta Weiningerja]] z naslovom ''Spol in značaj'' [[1903]]. Za Weiningerja ženska ni človek, ampak zgolj čutno nagonsko bitje. Knjiga je bila reakcija na [[feminizem]], ki se je v tistem času močno razvil. Kmalu po izidu knjige je Weininger naredil samomor.
 Pri Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na [[Tolmin]]skem.