Branko Žužek: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 73: Vrstica 73:
* Mitja Mejak, 1961. ''Književna kronika''. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Mitja Mejak, 1961. ''Književna kronika''. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Slovenska književnost 1945 – 1965, prva knjiga, 1967. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Slovenska književnost 1945 – 1965, prva knjiga, 1967. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Iztok Ilich, 1971 : Branko Žužek – ''Kruh moje matere'', ()
* Iztok Ilich, 1971. Branko Žužek – ''Kruh moje matere''


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 18:06, 26. junij 2011

Branko Žužek, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 22. julij 1921, Ljubljana, † 2001.

Branko Žužek je pesnik, pisatelj in prevajalec, pa tudi novinar in dramatik. Njegovo najpomembnejše delo je avtobiografska zbirka črtic Kruh moje matere (1973).

Življenje

Branko Žužek se je rodil na Selu pri Ljubljani kot prvi izmed treh otrok uradnika Antona Žužka ter njegove žene Agnes. Osnovno šolo je obiskoval v Mostah, nato se je družina preselila v Spodnje Kodeljevo blizu Štepanje vasi.

Žužek je obiskoval Osnovno šolo Prule, kjer je spoznal dela svojih učiteljev Janeza Jalna in Toneta Seliškarja. Kmalu zatem se je vpisal na dvorazredno državno trgovsko šolo v Ljubljani. Ta čas je svet zajela vojna. Težke razmere so Žužka spodbudile k razmišljanju na literarni način. Ustvarjanje pesmi mu je bilo blizu, saj je osebno zelo dobro poznal pesnika Jožeta Šmita in Franceta Balantiča.

Zaposlil se je pri Slovenskemu poročevalcu ter kasneje še pri Delu, kjer se je preizkusil kot novinar. Po vrsti objav v različnih časnikih in revijah se je leta 1956 predstavil s svojo prvo pesniško zbirko Padajo rožnati listi. V naslednjih letih so sledile še druge.

»Bil sem deček, poln zvedavosti«, je rekel pisatelj, »deček, ki je zaplesal nad slehernim drobcem življenja …« Ta deček se je vedno prebujal v njem in mu pomagal pisati vedno bolj živahna besedila (po besedah Iztoka Ilicha). Najbolj znano je avtobiografsko delo pod naslovom Kruh moje matere (1973). Podobno je mozaiku, saj je sestavljeno iz drobnih pisanih kamenčkov, spominov na posamezne ljudi in dogodke. Ti prepletajoči se spomini predstavljajo pomemben del pesnikovega življenja.

Pred upokojitvijo je Žužek napisal še nekaj mladinskih del.

Umrl je leta 2001.

Delo

Branko Žužek je s svojo prvo pesniško zbirko Padajo rožnati listi (1956) nadaljeval povojni intimizem. Temu je dodal čustvene motive, predvsem ljubezenske, obenem pa je še vedno ostal zvest svoji tradiciji. V njegovih delih jasno zasledimo elemente ekspresionizma ter impresionizma, ki sta zelo značilna za vojno in povojno obdobje.

V pesniški zbirki Moja pokrajina (1966) je Žužek uporabil veliko motivov človekovega sožitja z naravo. Temo je uporabil za prikaz človekovega življenja, kajti zanj je narava bolj obstojna in mogočnejša. Verz Branka Žužka je preprost in svoboden.

Leta 1971 je napisal knigo pesmi z naslovom Steklena krogla, leta 1978 pa pesniško zbirko Uporna Galeja.

Motivno-tematske vsebine so poezija (Trije soneti), ljubezen (Bori, Klic..., Pomlad) in smrt (Nemoč, Večni strah), ponekod pa lahko najdemo tudi vojne motive (Čas, Obup, Pridi). Glede na zunanjo podobo njegovih del je ohranjal urejene kitice in stalne oblike. Kasneje je uporabljal izrazito metaforiko z bolj razgibanim svobodnim verzom.

Branko Žužek ni pisal samo pesmi. Napisal je tudi leposlovna mladinska dela. Leta 1973 so izšle spominske črtice z naslovom Kruh moje matere, leta 1979 pa je izšla skrajšana izdaja zbirke Kruh moje matere. Napisal je tudi zbirko Daljni obrazi, pripoved O ribi velikanki naprej in nazaj (1984) in pravljice O goslaču in zvezdah (1990). Leta 1993 je napisal zadnjo knjigo Vrnitev, polno spominov.

Bil je tudi prevajalec. Prevedel je dela mnogih priznanih avtorjev: Johann Wolfgang Goethe: Herman in Doroteja (1967), Ernest Gorlich: Deklica iz Louisiane (1967), Vladimir Nazor: Veli Jože (1967), Stevan Majstorović: Ledeniki in gejzirji (1969), Hans Baumann: Most Bogov (1969), Đorđe Radenković: Sonce v prahu (1970), Vladimir Kolar, Giuseppe Bufalari: Jadran – morje miru (1970).

Prav tako je sodeloval pri izdelavi nekaterih radijskih iger, ter napisal nekaj lutkovnih iger za otroke.

Bibliografija

Poezija

Mladinska poezija

Mladinska proza

  • Kruh moje matere, spominske črtice, (1973) (COBISS)
  • Kruh moje matere, 2. skrajšana izdaja, (1979) (COBISS)
  • Daljni obrazi, spominske črtice
  • O ribi velikanki naprej in nazaj, pripoved, (1984) (COBISS)
  • O goslaču in zvezdah, pravljice, (1990) (COBISS)

Prevodi

  • Johann Wolfgang Goethe: Herman in Doroteja, prepesnitev, (1967)
  • Ernest Gorlich: Deklica iz Louisiane, prevod epa, (1967) (COBISS)
  • Vladimir Nazor: Veli Jože, prevod zgodbe, (1967) (COBISS)
  • Stevan Majstorović: Ledeniki in gejzirji, (1969) (COBISS)
  • Hans Baumann: Most Bogov, (1969) (COBISS)
  • Đorđe Radenković: Sonce v prahu, (1970) (COBISS)
  • Vladimir Kolar, Giuseppe Bufalari: Jadran – morje miru, (1970) (COBISS)

Spomini

Viri

  • Branko Žužek, 1966. Moja pokrajina. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Branko Žužek, 1971. Steklena krogla. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Branko Žužek, 1973. Kruh moje matere. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Branko Žužek, 1998. Pozno popoldne. Ljubljana: Mladinska knjiga

Literatura

  • Mitja Mejak, 1961. Književna kronika. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Slovenska književnost 1945 – 1965, prva knjiga, 1967. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Iztok Ilich, 1971. Branko Žužek – Kruh moje matere

Glej tudi

Zunanje povezave