Otroške stvari: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Khorva (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 31: Vrstica 31:
Kovačičev Bubi išče v predmestnem svetu išče zavetje, ga oživlja v svoji zavesti in mu pripisuje [[čustvo|čustva]]. Neskladje z odraslim svetom, ki ga otrok razume na zelo poseben način, ga potiska v osamo, hkrati pa ga postavlja pred izzive, ga sili v iskanje in v samosvoje odkrivanje otroško pristnih, naravnih spoznanj.
Kovačičev Bubi išče v predmestnem svetu išče zavetje, ga oživlja v svoji zavesti in mu pripisuje [[čustvo|čustva]]. Neskladje z odraslim svetom, ki ga otrok razume na zelo poseben način, ga potiska v osamo, hkrati pa ga postavlja pred izzive, ga sili v iskanje in v samosvoje odkrivanje otroško pristnih, naravnih spoznanj.


== Viri ==
* Referat pri vajah iz [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] na ljubljanski [[slovenistika|slovenistiki]], [[2007]] (avtorica: Klavdija Namurš).





Redakcija: 17:13, 14. junij 2011

Otroške stvari
AvtorLojze Kovačič
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Žanrroman
ZaložnikŠtudentska založba
Datum izida
2003
Št. strani350
ISBN961-6446-24-X

Otroške stvari (COBISS) je roman Lojzeta Kovačiča; izšel je leta 2003 pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina. Leta 2004 je bil nagrajen z Delovo nagrado kresnik.

Vsebina

Roman popisuje avtorjevo otroštvo v švicarskem Baslu. Pripoved zajema čas od leta 1928, ki ga uvaja spomin na rojstvo, do leta 1939 oziroma do enajstega leta starosti, ko je Kovačičeva družina prispela v ljubljansko predmestje ob Savi. Roman temelji na prepričljivo predstavljenih spominskih podobah s podrobnimi zarisi prostorov, v katere se vpletajo asociativni čutni prebliski. Zelo posebno je avtorjevo oblikovanje otrokovega miselnega in čutnega dojemanja, ki poteka med zelo zapleteno resničnostjo in zabrisanim fantazijskim doživetjem.

Roman se začne s spomini na življenje v »dojenčkovi košari«, sledi kratka retrospektiva v čas pred rojstvom, sledi pa dolg niz pripetljajev svojeglavega, neprilagodljivega, bistrega otroka Bubija, kot so ga klicali, in njegove družine. Pripoveduje o bolezni, o zdravilišču in šoli, ki sta za Bubija daleč najbolj mračni doživetji, o sporih v družini, ki jih je v socialno tako negotovem položaju ogromno, o mestu, ki je sovražno nastrojeno do tujcev, o nacizmu, ki je povod za vrnitev v očetovo domovino.

Kovačičev Bubi išče v predmestnem svetu išče zavetje, ga oživlja v svoji zavesti in mu pripisuje čustva. Neskladje z odraslim svetom, ki ga otrok razume na zelo poseben način, ga potiska v osamo, hkrati pa ga postavlja pred izzive, ga sili v iskanje in v samosvoje odkrivanje otroško pristnih, naravnih spoznanj.