Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m Hitro dodajanje kategorije "Slovenski univerzitetni učitelji" (z uporabo orodja HotCat)
m tn
Vrstica 5: Vrstica 5:
Leta [[1983]] je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije.<ref>Močnik, Rastko: ''Teoretska izhodišča za zgodovinsko-materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. [COBISS.SI-ID 30056704]</ref> Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]].<ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava</ref>. Od leta [[1970]] je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta [[1997]] [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela [[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacana]], [[Émile Durkheim|Durkheima]], [[Marcel Mauss|Maussa]].
Leta [[1983]] je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije.<ref>Močnik, Rastko: ''Teoretska izhodišča za zgodovinsko-materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. [COBISS.SI-ID 30056704]</ref> Bil je zastopnik sociologije pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]].<ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava</ref>. Od leta [[1970]] je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta [[1997]] [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]. Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]], na primer dela [[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacana]], [[Émile Durkheim|Durkheima]], [[Marcel Mauss|Maussa]].


V političnem življenju zrelih let je Močnik nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Opredelil se je do nekaterih aktualnih političnih vprašanj. Nasprotoval je razbitju Jugoslavije<ref>Nasprotovanje razbitju Jugoslavije je po izjavi R.M. izraženo v manjši objavi v časniku [[Delo]], datum objave neznan</ref> (ne pa tudi v kasnejšem kontekstu [[Osamosvojitev slovenije|osamosvojitvi Slovenije]]). Javno pa je nasprotoval vstopu Slovenije v zvezo [[NATO]]<ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik, [[Mirovni institut]]; ponatisnjeno v: R. Mocnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Zalozba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].
V političnem življenju zrelih let je Močnik nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Opredelil se je do nekaterih aktualnih političnih vprašanj. Nasprotoval je razbitju Jugoslavije<ref>Nasprotovanje razbitju Jugoslavije je po izjavi R.M. izraženo v manjši objavi v časniku [[Delo]], datum objave neznan</ref> (ne pa tudi v kasnejšem kontekstu [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]]). Javno pa je nasprotoval vstopu Slovenije v zvezo [[NATO]]<ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik, [[Mirovni institut]]; ponatisnjeno v: R. Mocnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Zalozba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].


== Viri in opombe ==
== Viri in opombe ==

Redakcija: 19:33, 6. junij 2011

Jósip Rástko Móčnik, slovenski sociolog, * 27. avgust 1944, Ljubljana.

Josip Rastko Močnik (pogosteje se podpisuje samo z drugim osebnim imenom: Rastko Močnik) je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar pri dnevniku Delo. V letu 1969-1970 je študiral na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 na École des hautes études en sciences sociales in študij dokončal pod mentorstvom Algirdasa Greimasa.

Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije.[1] Bil je zastopnik sociologije pod Althusserjevim vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje historični materializem.[2]. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Prevaja strokovna besedila iz angleščine in zlasti francoščine, na primer dela Lacana, Durkheima, Maussa.

V političnem življenju zrelih let je Močnik nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član Foruma za levico. Opredelil se je do nekaterih aktualnih političnih vprašanj. Nasprotoval je razbitju Jugoslavije[3] (ne pa tudi v kasnejšem kontekstu osamosvojitvi Slovenije). Javno pa je nasprotoval vstopu Slovenije v zvezo NATO[4]. Nasprotuje tudi bolonjskemu procesu.

Viri in opombe

  1. Močnik, Rastko: Teoretska izhodišča za zgodovinsko-materialistično analizo literarne produkcije : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. [COBISS.SI-ID 30056704]
  2. O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu marksističnemu pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava
  3. Nasprotovanje razbitju Jugoslavije je po izjavi R.M. izraženo v manjši objavi v časniku Delo, datum objave neznan
  4. Ne NATO - mir nam dajte, zbornik, Mirovni institut; ponatisnjeno v: R. Mocnik, Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika, Zalozba /*cf., Ljubljana, 2006.

Izbrane knjižne izdaje

  • Močnik, Rastko: Teorija za politiko, (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /*cf., 2003. 205 str., graf. prikazi. ISBN 961-6271-52-0. [COBISS.SI-ID 125373184]
  • Močnik, Rastko: 3 teorije : institucija, nacija, država, (Edicija Vesela nauka, 2003, 2). Beograd: Centar za savremenu umetnost, 2003. XIX, 217 str., graf. prikazi. ISBN 86-84273-01-X. [COBISS.SI-ID 24747874]
  • Močnik, Rastko: Extravagantia, (Studia humanitatis, Minora, 1). Ljubljana: [ŠKUC: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete], 1993. 203 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 6818873]
  • Močnik, Rastko: Extravagantia II : koliko fašizma?, (Studia humanitatis, Minora, 3). Ljubljana: ISH - Institutum studiorum humanitatis, 1995. 137 str. ISBN 961-6192-00-0. [COBISS.SI-ID 54333184]
  • Močnik, Rastko (ur.): Feminizem/mi za začetnice/ke, (Extra zbirka). Ljubljana: Založba /*cf.: Društvo Mesto žensk, 2000. 174 str., fotogr. ISBN 961-6271-26-1. [COBISS.SI-ID 109082368]

Glej tudi