Zob: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Spreminjanje: so:Ilik
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 9: Vrstica 9:
* '''Pozobnica''' je specialno vezivno tkivo, ki ob zobnem vratu prehaja v vezivo dlesni.
* '''Pozobnica''' je specialno vezivno tkivo, ki ob zobnem vratu prehaja v vezivo dlesni.
* '''Dlesen''' je sluznica ustne votline in se tesno prilega na periost obeh čeljustnic.
* '''Dlesen''' je sluznica ustne votline in se tesno prilega na periost obeh čeljustnic.
* '''Cement''' je snov podobna kosti, ki se lahko obnavlja, vendar ne vsebuje [[Haversov kanal|Haversovih kanalov]] in krvnih žil. Sestoji se iz približno 50% [[kalcijev hidroksiapatit|kalcijevega hidroksiapatita]] in 50% organskih snovi ter vode. Izdelujejo ga specializirane celice, [[cementoblast]]i.
* '''Cement''' je snov podobna kosti, ki se lahko obnavlja, vendar ne vsebuje [[Haversov kanal|Haversovih kanalov]] in krvnih žil. Sestoji se iz približno 50 % [[kalcijev hidroksiapatit|kalcijevega hidroksiapatita]] in 50 % organskih snovi ter vode. Izdelujejo ga specializirane celice, [[cementoblast]]i.
* '''Alveolna kost''' je iz prepletene kostnine.
* '''Alveolna kost''' je iz prepletene kostnine.


[[Sklenina]] je najtrša snov v našem telesu. Izdelujejo jo specializirane visokoprizmatske celice, [[ameloblast]]i. Sklenino izdelajo še preden zob izraste v zobno votlino in nato kmalu propadejo. Sklenina se sestoji približno iz 96% kalcijevega hidroksiapatita in 4% organskih snovi ter vode. [[Dentin]] je druga najtrša snov v človeškem telesu. V zobni kroni jo obdaja sklenina, v zobni korenini pa cement. Dentin tvorijo vso življenje [[odontoblast]]i.
[[Sklenina]] je najtrša snov v našem telesu. Izdelujejo jo specializirane visokoprizmatske celice, [[ameloblast]]i. Sklenino izdelajo še preden zob izraste v zobno votlino in nato kmalu propadejo. Sklenina se sestoji približno iz 96 % kalcijevega hidroksiapatita in 4 % organskih snovi ter vode. [[Dentin]] je druga najtrša snov v človeškem telesu. V zobni kroni jo obdaja sklenina, v zobni korenini pa cement. Dentin tvorijo vso življenje [[odontoblast]]i.


{{Wikislovar|zob|Zob}}
{{Wikislovar|zob|Zob}}
Vrstica 26: Vrstica 26:
{{Link FA|hu}}
{{Link FA|hu}}
{{Link FA|sr}}
{{Link FA|sr}}

[[an:Dient]]
[[an:Dient]]
[[ar:سن]]
[[ar:سن]]

Redakcija: 20:28, 18. maj 2011

Shema človeškega zoba

Zob je trda struktura v čeljustih številnih vretenčarjev. Primarna funkcija zobovja je trganje in žvečenje hrane, pri nekaterih živalih, posebej mesojedih, pa služijo tudi kot orožje.

Pri človeku ločimo štiri vrste zob: sekalce, podočnike, ličnike in kočnike. Zob gradi zobna krona, vrat in korenina. V otroški dobi imajo ljudje 20 mlečnih zob, odrasli pa imajo 32 stalnih zob.

Človeški zob anatomsko ločimo na zobno krono, ta del vidimo v ustih, vrat in na zobno korenino. Ta se nahaja v alveolni kosti. Zobno krono prekriva sklenina, zobno korenino pa cement. Dentin ali zobovina je osrednje zobno tkivo. Zobovina obdaja zobno pulpo ki se proti zobni korenini zoži in tu preide v koreninski kanal.

Zob je čvrsto vpet v spodnjo in zgornjo čeljustnico. Strukture, ki vežejo zob so štiri:

  • Pozobnica je specialno vezivno tkivo, ki ob zobnem vratu prehaja v vezivo dlesni.
  • Dlesen je sluznica ustne votline in se tesno prilega na periost obeh čeljustnic.
  • Cement je snov podobna kosti, ki se lahko obnavlja, vendar ne vsebuje Haversovih kanalov in krvnih žil. Sestoji se iz približno 50 % kalcijevega hidroksiapatita in 50 % organskih snovi ter vode. Izdelujejo ga specializirane celice, cementoblasti.
  • Alveolna kost je iz prepletene kostnine.

Sklenina je najtrša snov v našem telesu. Izdelujejo jo specializirane visokoprizmatske celice, ameloblasti. Sklenino izdelajo še preden zob izraste v zobno votlino in nato kmalu propadejo. Sklenina se sestoji približno iz 96 % kalcijevega hidroksiapatita in 4 % organskih snovi ter vode. Dentin je druga najtrša snov v človeškem telesu. V zobni kroni jo obdaja sklenina, v zobni korenini pa cement. Dentin tvorijo vso življenje odontoblasti.


Predloga:Link FA Predloga:Link FA