Plutonij: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: hif:Plutonium |
m slog AWB |
||
Vrstica 68: | Vrstica 68: | ||
|- |
|- |
||
| [[Molarna prostornina]] |
| [[Molarna prostornina]] |
||
| 12,29 [[znanstvena notacija|×]]10<sup> |
| 12,29 [[znanstvena notacija|×]]10<sup>−6</sup> [[kubični meter na mol|m³/mol]] |
||
|- |
|- |
||
| [[Izparilna toplota]] |
| [[Izparilna toplota]] |
||
Vrstica 102: | Vrstica 102: | ||
|- |
|- |
||
| colspan="2" | |
| colspan="2" | |
||
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100%" |
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100 %" |
||
! [[Izotop|izo]] |
! [[Izotop|izo]] |
||
! [[pogostost izotopa|NA]] |
! [[pogostost izotopa|NA]] |
||
Vrstica 136: | Vrstica 136: | ||
'''Plutónij''' je [[radioaktivnost|radioaktiven]] [[kovina|kovinski]] [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Pu''' in [[atomsko število]] [[94 (število)|94]]. Njegova [[atomska teža]] je 244,06, [[gostota]] je 19.800 [[kilogram na kubični meter|kg/m³]]. Uporablja se v večini sodobnih [[jedrsko orožje|jedrskih orožij]]. Najpomembnejši [[izotop]] plutonija je <sup>239</sup>Pu, z [[razpolovna doba|razpolovno dobo]] [[1 E11 s|24.200 let]]. Plutonij pridobivamo v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]], kjer jedro [[uran]]a (<sup>238</sup>U) zajame nevtron in nastane nestabilni uranov izotop, ki po hitrem [[razpad beta|beta razpadu]] (β<sup>−</sup>-razpad) predide v razmeroma stabilni plutonij 239. Z zaporednim zajetjem nadaljnjih nevtronov nastanejo drugi [[transuranski elementi]], vključno z izotopi plutonija z višjo [[atomska masa|atomsko maso]]. |
'''Plutónij''' je [[radioaktivnost|radioaktiven]] [[kovina|kovinski]] [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Pu''' in [[atomsko število]] [[94 (število)|94]]. Njegova [[atomska teža]] je 244,06, [[gostota]] je 19.800 [[kilogram na kubični meter|kg/m³]]. Uporablja se v večini sodobnih [[jedrsko orožje|jedrskih orožij]]. Najpomembnejši [[izotop]] plutonija je <sup>239</sup>Pu, z [[razpolovna doba|razpolovno dobo]] [[1 E11 s|24.200 let]]. Plutonij pridobivamo v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]], kjer jedro [[uran]]a (<sup>238</sup>U) zajame nevtron in nastane nestabilni uranov izotop, ki po hitrem [[razpad beta|beta razpadu]] (β<sup>−</sup>-razpad) predide v razmeroma stabilni plutonij 239. Z zaporednim zajetjem nadaljnjih nevtronov nastanejo drugi [[transuranski elementi]], vključno z izotopi plutonija z višjo [[atomska masa|atomsko maso]]. |
||
Za izdelavo [[atomska bomba|atomskih bomb]] je zelo primeren plutonij <sup>239</sup>Pu, ki je [[cepljivi material|ceplijiv]] in ga je razmeroma lahko pridobivati v ustreznih [[produkcijski jedrski reaktor|produkcijskih ali dvonamenskih jedrskih reaktorjih]]. Za izdelavo plutonijske atomske bombe zadostuje že manj kot 10 |
Za izdelavo [[atomska bomba|atomskih bomb]] je zelo primeren plutonij <sup>239</sup>Pu, ki je [[cepljivi material|ceplijiv]] in ga je razmeroma lahko pridobivati v ustreznih [[produkcijski jedrski reaktor|produkcijskih ali dvonamenskih jedrskih reaktorjih]]. Za izdelavo plutonijske atomske bombe zadostuje že manj kot 10 kg kovine, minimalno celo le 4,4 kg, kar gre v kroglo s premerom manj kot 10 cm; nekaj več prostora pa zavzame celotni mehanizem atomske bombe. |
||
== Pridobivanje plutonija == |
== Pridobivanje plutonija == |
||
Vrstica 148: | Vrstica 148: | ||
{{commons|plutonium}} |
{{commons|plutonium}} |
||
{{kemični elementi}} |
{{kemični elementi}} |
||
{{chem-stub}} |
{{chem-stub}} |
||
Vrstica 155: | Vrstica 156: | ||
{{Link FA|en}} |
{{Link FA|en}} |
||
[[ar:بلوتونيوم]] |
[[ar:بلوتونيوم]] |
||
[[az:Plutonium]] |
[[az:Plutonium]] |
Redakcija: 19:11, 18. maj 2011
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94. Njegova atomska teža je 244,06, gostota je 19.800 kg/m³. Uporablja se v večini sodobnih jedrskih orožij. Najpomembnejši izotop plutonija je 239Pu, z razpolovno dobo 24.200 let. Plutonij pridobivamo v jedrskih reaktorjih, kjer jedro urana (238U) zajame nevtron in nastane nestabilni uranov izotop, ki po hitrem beta razpadu (β−-razpad) predide v razmeroma stabilni plutonij 239. Z zaporednim zajetjem nadaljnjih nevtronov nastanejo drugi transuranski elementi, vključno z izotopi plutonija z višjo atomsko maso.
Za izdelavo atomskih bomb je zelo primeren plutonij 239Pu, ki je ceplijiv in ga je razmeroma lahko pridobivati v ustreznih produkcijskih ali dvonamenskih jedrskih reaktorjih. Za izdelavo plutonijske atomske bombe zadostuje že manj kot 10 kg kovine, minimalno celo le 4,4 kg, kar gre v kroglo s premerom manj kot 10 cm; nekaj več prostora pa zavzame celotni mehanizem atomske bombe.
Pridobivanje plutonija
Plutonij nastane ob izpostavitvi uranovega izotopa 238U nevtronskemu sevanju. Uranovo jedro absorbira nevtron in nastane jedro 239Pu. Ob nadaljnji izpostavljenosti nevtronom iz 239Pu nastanejo še plutonijevi izotopi 240Pu, 241Pu in 242Pu.
Če se plutonij namerava uporabiti za izdelavo jedrskega orožja (najbolj pogosta uporaba), mora vsebovati vsaj 93 % 239Pu. Prisotnost izotopa 240Pu mora biti za uporabo v jedrskem orožju čim manjša, saj je slednji močan vir nevtronov, ki otežijo pravilno delovanje jedrskega orožja. Da bi se izognili večji prisotnosti 240Pu, in s tem dragi in zapleteni separaciji izotopov, je uranove palice potrebno pogosto menjati.
Zunanje povezave