Fjodor Fjodorovič Ušakov: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ar:فيودور اوشاكوف
Vrstica 39: Vrstica 39:
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]]


[[ar:فيودور اوشاكوف]]
[[be:Фёдар Фёдаравіч Ушакоў]]
[[be:Фёдар Фёдаравіч Ушакоў]]
[[bg:Фьодор Ушаков]]
[[bg:Фьодор Ушаков]]

Redakcija: 18:47, 18. maj 2011

Fjodor Fjodorovič Ušakov
Fjodor Fjodorovič Ušakov
Rojstvo13. (24.) februar 1745 ali 24. februar 1745({{padleft:1745|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Burnakovo, Rusija
Smrt2. (14.) oktober 1817 (72 let)
Saint Petersburg
PripadnostRusija
Rod/službaRuska mornarica
Aktivna leta1761-1801
Činadmiral
Oboroženi konfliktiRusko-turška vojna (1768–1774),
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Vojna druge koalicije

Fjodor Fjodorovič Ušakov, ruski admiral,* 24. februar 1744, Burnakovo, Rusija, † 14. oktober 1817, Saint Petersburg.

Rodil se je v skromni plemiški družini v vasi Burnakovo v jaroslavski regiji. Februarja 1761 se je pridružil carski mornarici in sprva služil na galeji v baltski floti, leta 1768 pa so ga prestavili v donsko floto in v njej se je bojeval med rusko-turško vojno 1768–74. Potem je bil kapitan zasebne jahte carice Katarine II. in pozneje v Sredozemskem morju branil ruske trgovske ladje pred napadi angleških gusarjev.

Ko si je Rusija priključila Krimski polotok, je osebno nadzoroval gradnjo pomorskega oporišča v Sevastopolu in ladjedelnice v Hersonu. Med drugo rusko-turško vojno je premagal Turke v več bitkah in tako dokazal učinkovitost svoje doktrine pomorskega vojskovanja.

Leta 1799 so mu podelili čin admirala in ga poslali v Sredozemlje pomagat Suvorovu v bojih v Italiji. Francoze je pregnal s Krfa in Jonskih otokov, potem pa blokiral njihova oporišča v Italiji, predvsem Genovo in Ancono, ter napadel Neapelj in Rim. Car Pavel mu je kot velikemu mojstru reda sv. Janeza ukazal napad na Malto, ki so jo neuspešno oblegali Angleži. Admiral Nelson ni mogel prenesti misli, da bi moral ubogati ukaze Ušakova, zato je predlagal, naj rusko ladjevje odrine kar v Egipt.

Izbruh spora med admiraloma je preprečil odpoklic Ušakova leta 1800. Ker ga novi car Aleksander I. ni nagradil za dosežke in uspehe, je leta 1807 odstopil in se umaknil v samostan Sanaksar v današnji Mordoviji. Med domovinsko vojno 1812 so ga sicer prosili, naj prevzame poveljstvo nad lokalno milico, a je odklonil. Umrl je 14. oktobra 1817 v Sankt Petersburgu.

Marca 1944 je vrhovni sovjet Sovjetska zveza ustanovil red Ušakova, ki se je kot eno redkih najvišjih vojaških odlikovanj ohranilo tudi v posovjetski Rusiji. Po Ušakovu je poimenovan med drugim pomorski inštitut v Kaliningradu.