Digitalna knjižnica: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{v delu}} |
|||
'''Digitalna knjižnica''' je [[knjižnica]], ki ima informacijske vire v digitalni obliki. Vsebuje lahko [[digitalizirano gradivo]] ali gradivo, ki je bilo že izvorno narejeno v digitalni obliki. Digitalna knjižnica je torej knjižnica, ki uporabnikom nudi organizirane zbirke digitalnih dokumentov in jim s svojimi storitvami zagotavlja njihovo dostopnost in uporabo. |
'''Digitalna knjižnica''' je [[knjižnica]], ki ima informacijske vire v digitalni obliki. Vsebuje lahko [[digitalizirano gradivo]] ali gradivo, ki je bilo že izvorno narejeno v digitalni obliki. Digitalna knjižnica je torej knjižnica, ki uporabnikom nudi organizirane zbirke digitalnih dokumentov in jim s svojimi storitvami zagotavlja njihovo dostopnost in uporabo. |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 5: | ||
Prvi izraz za tako vrsto knjižnice se je prvič pojavil okoli leta 1992 in sicer '''elektronska knjižnica'''. Od takrat dalje poznamo še izraza''' virtualna''' in '''digitalna'''. |
Prvi izraz za tako vrsto knjižnice se je prvič pojavil okoli leta 1992 in sicer '''elektronska knjižnica'''. Od takrat dalje poznamo še izraza''' virtualna''' in '''digitalna'''. |
||
Največkrat gre za pomoto pri razumevanju pomena, saj izraz digitalna knjižnica ne pomeni isto kot zbirke digitalnih dokumentov in njihova orodja za upravljanje z informacijami, ampak vključuje tudi različne aktivnosti, s pomočjo katerih postanejo zbirke, storitve in kadri del življenjskega cikla ustvarjanja, uporabe in ohranjanja informacij in znanja. Torej zajema termin digitalna knjižnica tako '''oblikovanje''', kot '''distribucijo''' vseh vrst informacij prek omrežij, od v digitalno obliko pretvorjenih starih gradiv do takšne vrste informacij, ki nimajo analogije v fizičnem svetu. |
Največkrat gre za pomoto pri razumevanju pomena, saj izraz digitalna knjižnica ne pomeni isto kot zbirke digitalnih dokumentov in njihova orodja za upravljanje z informacijami, ampak vključuje tudi različne aktivnosti, s pomočjo katerih postanejo zbirke, storitve in kadri del življenjskega cikla ustvarjanja, uporabe in ohranjanja informacij in znanja. Torej zajema termin digitalna knjižnica tako '''oblikovanje''', kot '''distribucijo''' vseh vrst informacij prek omrežij, od v digitalno obliko pretvorjenih starih gradiv do takšne vrste informacij, ki nimajo analogije v fizičnem svetu. |
||
Digitalna knjižnica tudi ni sinonim za [[digitalizacijo]] knjižničnega gradiva, saj gre v primeru digitalizacije le za pretvorbo zapisov iz analogne v digitalno obliko, kar je le ena od aktivnosti, ki potekajo v procesu izgradnje digitalne knjižnice. |
Digitalna knjižnica tudi ni [[Sinonim|sinonim]] za [[digitalizacijo]] knjižničnega gradiva, saj gre v primeru digitalizacije le za pretvorbo zapisov iz analogne v digitalno obliko, kar je le ena od aktivnosti, ki potekajo v procesu izgradnje digitalne knjižnice. |
||
==Različna poimenovanja in uporaba== |
==Različna poimenovanja in uporaba== |
||
Uporaba digitalne knjižnice različnih uporabnikov in njihova različna uporaba botrujejo tudi dejstvu, da jo poimenujejo vsak po svoje. Digitalna knjižnica je torej lahko: |
Uporaba digitalne knjižnice različnih uporabnikov in njihova različna uporaba botrujejo tudi dejstvu, da jo poimenujejo vsak po svoje. Digitalna knjižnica je torej lahko: |
||
* za informacijsko službo velika baza podatkov, |
* za informacijsko službo velika [[baza podatkov]], |
||
* za ljudi, ki delajo s hipertekstnimi tehnologijami, je digitalna knjižnica lahko določena |
* za ljudi, ki delajo s hipertekstnimi tehnologijami, je digitalna knjižnica lahko določena |
||
aplikacija, |
aplikacija, |
||
* tistim, ki se ukvarjajo z internetom, je lahko digitalna knjižnica internet sam oz. |
* tistim, ki se ukvarjajo z [[Internet|internetom]], je lahko digitalna knjižnica internet sam oz. |
||
svetovni splet, |
svetovni splet, |
||
* za bibliotekarsko stroko pa je naslednji korak pri avtomatizaciji knjižnic, ki poteka že |
* za [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekarsko stroko]] pa je naslednji korak pri avtomatizaciji knjižnic, ki poteka že |
||
vrsto let.<br /> |
vrsto let.<br /> |
||
Pravzaprav je digitalna knjižnica vse zgoraj našteto. |
Pravzaprav je digitalna knjižnica vse zgoraj našteto. |
||
| Vrstica 25: | Vrstica 26: | ||
==Hibridna knjižnica== |
==Hibridna knjižnica== |
||
[[Hibridna knjižnica]] je knjižnica, ki uporabnikom nudi informacijske vire na '''različnih nosilcih (klasičnih in elektronskih)''' in v različnih oblikah zapisov ('''analogni, digitalni''') in jim zagotavlja njihovo dostopnost in uporabo s klasičnimi kot elektronskimi storitvami. Torej združuje v sobivanje tiskano in digitalno gradivo. Prvič se je pojavila v Veliki Britaniji. |
[[Hibridna knjižnica]] je knjižnica, ki uporabnikom nudi informacijske vire na '''različnih nosilcih (klasičnih in elektronskih)''' in v različnih oblikah zapisov ('''analogni, digitalni''') in jim zagotavlja njihovo dostopnost in uporabo s klasičnimi kot elektronskimi storitvami. Torej združuje v sobivanje tiskano in digitalno gradivo. Prvič se je pojavila v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
* [[Digitalna knjižnica Slovenije]] |
* [[Digitalna knjižnica Slovenije]] |
||
| Vrstica 31: | Vrstica 33: | ||
* [[Svetovna digitalna knjižnica]] |
* [[Svetovna digitalna knjižnica]] |
||
* [[Europeana]] |
* [[Europeana]] |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
* [http://www.dlib.si/v2/Default.aspx Digitalna knjižnica Slovenije] |
* [http://www.dlib.si/v2/Default.aspx Digitalna knjižnica Slovenije] |
||
* [http://www.wdl.org/en/ Svetovna digitalna knjižnica] |
|||
{{library-stub}} |
{{library-stub}} |
||
Redakcija: 11:36, 17. maj 2011
 | Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Digitalna knjižnica je knjižnica, ki ima informacijske vire v digitalni obliki. Vsebuje lahko digitalizirano gradivo ali gradivo, ki je bilo že izvorno narejeno v digitalni obliki. Digitalna knjižnica je torej knjižnica, ki uporabnikom nudi organizirane zbirke digitalnih dokumentov in jim s svojimi storitvami zagotavlja njihovo dostopnost in uporabo.
Predstavitev
Prvi izraz za tako vrsto knjižnice se je prvič pojavil okoli leta 1992 in sicer elektronska knjižnica. Od takrat dalje poznamo še izraza virtualna in digitalna. Največkrat gre za pomoto pri razumevanju pomena, saj izraz digitalna knjižnica ne pomeni isto kot zbirke digitalnih dokumentov in njihova orodja za upravljanje z informacijami, ampak vključuje tudi različne aktivnosti, s pomočjo katerih postanejo zbirke, storitve in kadri del življenjskega cikla ustvarjanja, uporabe in ohranjanja informacij in znanja. Torej zajema termin digitalna knjižnica tako oblikovanje, kot distribucijo vseh vrst informacij prek omrežij, od v digitalno obliko pretvorjenih starih gradiv do takšne vrste informacij, ki nimajo analogije v fizičnem svetu. Digitalna knjižnica tudi ni sinonim za digitalizacijo knjižničnega gradiva, saj gre v primeru digitalizacije le za pretvorbo zapisov iz analogne v digitalno obliko, kar je le ena od aktivnosti, ki potekajo v procesu izgradnje digitalne knjižnice.
Različna poimenovanja in uporaba
Uporaba digitalne knjižnice različnih uporabnikov in njihova različna uporaba botrujejo tudi dejstvu, da jo poimenujejo vsak po svoje. Digitalna knjižnica je torej lahko:
- za informacijsko službo velika baza podatkov,
- za ljudi, ki delajo s hipertekstnimi tehnologijami, je digitalna knjižnica lahko določena
aplikacija,
- tistim, ki se ukvarjajo z internetom, je lahko digitalna knjižnica internet sam oz.
svetovni splet,
- za bibliotekarsko stroko pa je naslednji korak pri avtomatizaciji knjižnic, ki poteka že
vrsto let.
Pravzaprav je digitalna knjižnica vse zgoraj našteto.
Prednosti
- Digitalna knjižnica je lahko dostopna.
- Je brez fizičnih omejitev, saj uporabniku ni potrebno biti v knjižnici.
- Zmanjša potrebo po fizičnem prostor, ki ga bi sicer rabili za izgradnjo tradicionalne knjižnice.
- Dostopna 24 ur na dan.
- Isti vir je lahko uporabljen istočasno od več uporabnikov, kar ni mogoče v tradicionalni knjižnici.
Hibridna knjižnica
Hibridna knjižnica je knjižnica, ki uporabnikom nudi informacijske vire na različnih nosilcih (klasičnih in elektronskih) in v različnih oblikah zapisov (analogni, digitalni) in jim zagotavlja njihovo dostopnost in uporabo s klasičnimi kot elektronskimi storitvami. Torej združuje v sobivanje tiskano in digitalno gradivo. Prvič se je pojavila v Veliki Britaniji.
Glej tudi
- Digitalna knjižnica Slovenije
- Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani
- Svetovna digitalna knjižnica
- Europeana
