Statistične regije Slovenije: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 50: Vrstica 50:
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Notranjsko - kraška regija]]
# [[Notranjsko-kraška regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno - kraška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]


== Občine po statističnih regijah ==
== Občine po statističnih regijah ==
Vrstica 201: Vrstica 201:
</TABLE>
</TABLE>


=== Posavska ===
=== Spodnjeposavska ===
<TABLE><TR VALIGN="top"><TD>
<TABLE><TR VALIGN="top"><TD>
*[[Občina Brežice]]
*[[Občina Brežice]]

Redakcija: 12:56, 16. maj 2011

Statistične regije

Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad RS zbira in izkazuje statistične podatke. Pojem statistična regija se v slovenski strokovni javnosti uporablja šele od leta 1995, ko se je stopnjevala potreba po izkazovanju podatkov na tej ravni. Od prve uveljavitve pa do leta 2009 so se meje statističnih regij spremenile enkrat, in sicer leta 2000, ko so spremembe občin botrovale tudi spremembam mej statističnih regij.

Podatki za statistične regije

Starost prebivalstva RS leta 2007; Statistični atlas

Statistični urad RS regionalne podatke objavlja v različnih oblikah. Podatki na regionalni ravni so lahko pomembna podpora načrtovanju, usmerjanju in spremljanju regionalnega razvoja. Hkrati so statistični podatki, ki so umeščeni v prostor, zanimivi tudi za širši krog uporabnikov, saj lahko med njimi vsakdo najde tiste in take, ki so uporabni prav zanj, za njegovo regijo. Podatki za statistične regije so uporabnikom dostopni v tiskani obliki v publikaciji Slovenske regije v številkah oziroma v interaktivni vizualni obliki v Interaktivnem statističnem atlasu Slovenije. Slednji skozi preprosto navigacijo omogoča prikaz izbranih kazalnikov po statističnih regijah in občinah, praviloma v daljših časovnih vrstah. Pri izbrani vsebini se lahko spreminja teritorialna raven prikaza (statistične regije ali občine) in leto, na katerega se podatki nanašajo. Poleg kart Interaktivni statistični atlas Slovenije ponuja tudi pregled podatkov v grafih in njihovo nadaljnjo uporabo. Nazorno pa prikazuje tudi spreminjanje mej statističnih regij in občin.

Tematske karte so naslednja oblika prikazovanja statističnih podatkov, kjer so kazalniki za različna vsebinska področja predstavljeni v obliki slike. Regionalne podatke pa je moč najti tudi v podatkovni bazi Statističnega urada RS z nazivom SI-STAT.

Nekaj zanimivih podatkov: V povprečju najstarejši so bili leta 2007 prebivalci obalno-kraške regije, ki so z 42,5 leti za 1,4 leta presegali slovensko povprečje. Najmlajši, s povprečno starostjo 40,4 let, so bili prebivalci savinjske statistične regije.[1] Podatki o živorojenih otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, kažejo, da je bilo takih leta 1995 v Sloveniji 29,8%, leta 2007 pa kar 50,8%. Podatki za statistične regije pa prikažejo zanimivo sliko z velikimi razlikami med posameznimi deli Slovenije. Tako je bilo največ, kar 66,7%, otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, v koroški statistični regiji, najmanj, 36,9%, pa v notranjsko-kraški regiji. [5] Podatki o delovnih migracijah sporočajo, da je osrednjeslovenska statistična regija izrazito delovna regija, kar pomeni, da ima več delovnih mest kot pa delovno aktivnih prebivalcev, ki imajo v tej regiji tudi stalno prebivališče. V nasprotju se zasavska statistična regija spopada s primanjkljajem delovnih mest.[1]

Razvoj statističnih regij

Statistične regije do leta 1995

Statistični urad RS je za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni prevzel členitev Slovenije na t.i. funkcionalne regije oziroma območja medobčinskega sodelovanja in jih poimenoval statistične regije. Te členitve so bile narejene sredi sedemdesetih let 20. stoletja za potrebe regionalnega načrtovanja in sodelovanja na različnih področjih. Ker je bila prvotna regionalizacija narejena na podlagi analize gravitacijskih območij (zaposlitev, šolanje, oskrba) v dvanajstih regionalnih in njim pripadajočih subregionalnih središčih, se je izkazala za razmeroma stabilno.[2]

Od leta 1990 do 1994 je bilo v Sloveniji 62 občin, imenovanih tudi komune, povezanih v 12 medobčinskih skupnosti. Že ime samo nakazuje, da so bile že takrat težnje po združevanju manjših teritorialnih enot v večja interesna območja. Konec leta 1994 je bila občinska mreža preoblikovana in ustanovljenih je bilo 147 občin. Razmeroma velike občine – komune – so bile preoblikovane v manjše, imenovane tudi samoupravne lokalne skupnosti. S tem je bilo prekinjeno izkazovanje statističnih podatkov na ravni relativno velikih občin – komun – za razmeroma dolge serije podatkov. Zato je bilo treba na vmesni ravni med občinami in državo podatke v čim večji meri pričeti izkazovati tudi na ravni statističnih regij.[2]

Statistične regije do leta 2000

Statistični urad RS je leta 1995 uvedel statistične regije in ohranil potek meja in poimenovanje po 12 medobčinskih skupnostih. Njihova notranja členitev je bila prilagojena 147 občinam, pri čemer pa so se pojavila neujemanja v poteku mej med statističnimi regijami in občinami. Nekatere so po novih razmejitvah pripadale različnim statističnim regijam – največje neskladje se je pojavilo pri občini Škocjan, ki jo je meja statistične regije skoraj razpolavljala, manjša neskladja pa tudi v občinah Trebnje in Zreče. Statistični urad RS je statistične podatke, dostopne le na ravni občin, prikazoval v okviru samo ene statistične regije – tiste, kamor je sodil pretežni del občine. Ko je bila leta 1998 občinska mreža vnovič preoblikovana (192 občin) so se neskladja med mejami statističnih regij in občin še povečala. Območje občine Trebnje je bilo razdeljeno med tri statistične regije.[2]

Statistične regije do leta 2009

Marca 2000 je bila sprejeta Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Slovenije (SKTE ), kar sicer ni vplivalo na število statističnih regij, spremenil pa se je teritorialni obseg dveh regij. Iz dotedanje osrednjeslovenske statistične regije je bil izločen njen južni del in pripojen dotedanji dolenjski statistični regiji. Slednja se je zaradi te spremembe povečala in preimenovala v statistično regijo jugovzhodna Slovenija. Uredba je prinesla tudi to novost, da so poslej meje 12 statističnih regij usklajene z mejami občin iz leta 1998. Tako so statistične regije postale del hierarhične členitve ozemlja Slovenije in s tem je bila dosežena možnost za zanesljivo združevanje statističnih podatkov z nižjih na višje ravni.

Klasifikacija teritorialnih enot

Členitev teritorialnih enot v Republiki Sloveniji urejata nacionalni standard - Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) [3] - in skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji (NUTS).

Kriterije za število in velikost regij na vseh ravneh, med drugim tudi na ravni NUTS 3 (statistične regije), določa Uredba o NUTS (št. 1059/2003). Tako mora imeti posamezna enota , merjena s povprečnim številom prebivalcev, med 150 in 800 tisoč prebivalcev, kar v praksi pomeni, da ima lahko Slovenija na tej ravni največ 13 enot. Države članice EU so po enotnih kriterijih teritorialno členjene na treh ravneh: NUTS 1 (v primeru Slovenije je to celotna država), NUTS 2 (v primeru Slovenije: kohezijski regiji Vzhodna in Zahodna Slovenija), NUTS 3 (v primeru Slovenije: 12 statističnih regij).[3]

Ker Uredba o NUTS ureja teritorialno razdelitev Slovenije na ravneh NUTS 1, NUTS 2 in NUTS 3, ureja Uredba o SKTE klasifikacijo teritorija Republike Slovenije za potrebe statistike na ravneh, nižjih od NUTS 3 (od upravnih enot do prostorskih okolišev). Za izvajanje in vzdrževanje te uredbe je zadolžen Statistični urad RS.[4]

Statistične regije

Statistične regije
  1. Pomurska regija
  2. Podravska regija
  3. Koroška regija
  4. Savinjska regija
  5. Zasavska regija
  6. Spodnjeposavska regija
  7. Jugovzhodna Slovenija
  8. Osrednjeslovenska regija
  9. Gorenjska regija
  10. Notranjsko-kraška regija
  11. Goriška regija
  12. Obalno-kraška regija

Občine po statističnih regijah

Pomurska

Podravska

Koroška

Savinjska

Zasavska

Spodnjeposavska

Jugovzhodna Slovenija

Osrednjeslovenska

Gorenjska

Notranjsko-kraška

Goriška

Obalno-kraška

Glej tudi

Zunanje povezave

Viri

  1. ↑ 1,0 1,1 Interaktivni statistični atlas Slovenije
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Pojasnila o spremembah statističnih regij
  3. ↑ Pojasnila o klasifikaciji statističnih teritorialnih enot v Evropski uniji
  4. ↑ Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Statistične_regije_Slovenije&oldid=2942675«