Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 13: Vrstica 13:


Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Jožef Košič je prvi od slovenskih pisateljev na [[Madžarska|Madžarskem]] večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]]. Nove besede je tvoril tudi sam.<br>
Jožef Košič je bil prvi slovenski pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]], ki večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]], deloma pa je uporabljal tudi lastne [[neologizem|neologizme]].<br>
Umrl je na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in [[Madžarščina|madžarskim]] napisom.<br>
Umrl je na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in [[Madžarščina|madžarskim]] napisom.<br>



Redakcija: 20:34, 13. maj 2011

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil učitelj iz Varaždina. Njegova mati, Ana Kregar, nižja plemkinja iz Ivancev.

Košičevi grob v seniškem pokopališču.
Spominska tabla v crkvu.

V mladih letih je bival pri Adamu Ivanociju v Beltincih. Na gimnazijo je hodil v Kőszegu in Sombotelu. Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v Beltincih, v Turnišču, Rogašovcih, in Svetem Juriju. Na Gornjem Seniku je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do leta 1829 župnik v Dolnjem Seniku. Košič je avtor pokrajinske monografije O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28).
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov.
O vendskih-totih na Madžarskekem” je naprej objavil anonimno v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”), na Dunaju, leta 1824. Spis je ponatisnil János Csaplovics pod svojim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti) leta 1828. Leta 1829 pa ga je objavil v nemškem prevodu. V slovenščino je prevedel madžarsko slovnico (1833).

Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja.
Jožef Košič je bil prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora, deloma pa je uporabljal tudi lastne neologizme.
Umrl je na Gornjem Seniku, v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in madžarskim napisom.

Dela

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.

Glej tudi