Izotop: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.4) (robot Dodajanje: az:İzotop
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog AWB
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Izotòpi''' ([[grščina|grško]] iso- - ''enak'' + topos - ''kraj'') so [[atom]]i [[kemijski element|kemijskega elementa]] z enakim [[vrstno število|vrstnim številom]] in različnim [[masno število|masnim številom]]. Grški izvor imena »izotop« se nanaša na dejstvo, da se v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi označujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo [[atomsko število|atomsko]] in masno število. Razlika med masnim in atomskim številom je število [[nevtron]]ov v jedru.
'''Izotòpi''' ([[grščina|grško]] iso- - ''enak'' + topos - ''kraj'') so [[atom]]i [[kemijski element|kemijskega elementa]] z enakim [[vrstno število|vrstnim številom]] in različnim [[masno število|masnim številom]]. Grški izvor imena »izotop« se nanaša na dejstvo, da se v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi označujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo [[atomsko število|atomsko]] in masno število. Razlika med masnim in atomskim številom je število [[nevtron]]ov v jedru.


Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od [[jedrski razpad|jedrskih razpadov]]. Približno dvajset elementov obstaja v obliki enega samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja več stabilnih izotopov. V naravi je najpogostejši izotop z maso 1 [[atomska enota mase|a.e.m.]], ki v jedru nima nevtrona – to je navadni [[vodik]] (99,985% delež v naravi); [[devterij]] (0,015% v naravi) ima v jedru en nevtron, [[tricij]] (obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem [[uran]]u močno prevladuje (99,3%) <sup>238</sup>U, le malo (O,7%) pa je izotopa <sup>235</sup>U. Pri [[klor]]u sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno porazdeljena: 75,4% naravnega [[klor]]a predstavlja izotop <sup>35</sup>Cl, 24,6% pa <sup>37</sup>Cl. Atomske mase, ki so navedene v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]], so [[povprečje|povprečne vrednosti]] mas izotopov v naravi.
Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od [[jedrski razpad|jedrskih razpadov]]. Približno dvajset elementov obstaja v obliki enega samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja več stabilnih izotopov. V naravi je najpogostejši izotop z maso 1 [[atomska enota mase|a.e.m.]], ki v jedru nima nevtrona – to je navadni [[vodik]] (99,985 % delež v naravi); [[devterij]] (0,015 % v naravi) ima v jedru en nevtron, [[tricij]] (obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem [[uran]]u močno prevladuje (99,3 %) <sup>238</sup>U, le malo (O,7 %) pa je izotopa <sup>235</sup>U. Pri [[klor]]u sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno porazdeljena: 75,4 % naravnega [[klor]]a predstavlja izotop <sup>35</sup>Cl, 24,6 % pa <sup>37</sup>Cl. Atomske mase, ki so navedene v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]], so [[povprečje|povprečne vrednosti]] mas izotopov v naravi.


Jedra nestabilnih izotopov s časom razpadejo v jedra atomov kakega drugega elementa. Če vemo, kako hitro razpada neki izotop, lahko včasih ugotovimo starost predmeta iz koncentracije izotopa, ki ga predmet še vsebuje. To je osnova določanja starosti kamnin s kalijem-4O, ki razpade v argon-4O. Radioaktivni izotopi so pomembni na več področjih, zato jih veliko naredijo tudi umetno za uporabo v medicini in jedrski industriji.
Jedra nestabilnih izotopov s časom razpadejo v jedra atomov kakega drugega elementa. Če vemo, kako hitro razpada neki izotop, lahko včasih ugotovimo starost predmeta iz koncentracije izotopa, ki ga predmet še vsebuje. To je osnova določanja starosti kamnin s kalijem-4O, ki razpade v argon-4O. Radioaktivni izotopi so pomembni na več področjih, zato jih veliko naredijo tudi umetno za uporabo v medicini in jedrski industriji.
Vrstica 10: Vrstica 10:


* [[tabela izotopov]]
* [[tabela izotopov]]



== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

Redakcija: 19:02, 11. maj 2011

Izotòpi (grško iso- - enak + topos - kraj) so atomi kemijskega elementa z enakim vrstnim številom in različnim masnim številom. Grški izvor imena »izotop« se nanaša na dejstvo, da se v periodnem sistemu elementov izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi označujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo atomsko in masno število. Razlika med masnim in atomskim številom je število nevtronov v jedru.

Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od jedrskih razpadov. Približno dvajset elementov obstaja v obliki enega samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja več stabilnih izotopov. V naravi je najpogostejši izotop z maso 1 a.e.m., ki v jedru nima nevtrona – to je navadni vodik (99,985 % delež v naravi); devterij (0,015 % v naravi) ima v jedru en nevtron, tricij (obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem uranu močno prevladuje (99,3 %) 238U, le malo (O,7 %) pa je izotopa 235U. Pri kloru sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno porazdeljena: 75,4 % naravnega klora predstavlja izotop 35Cl, 24,6 % pa 37Cl. Atomske mase, ki so navedene v periodnem sistemu, so povprečne vrednosti mas izotopov v naravi.

Jedra nestabilnih izotopov s časom razpadejo v jedra atomov kakega drugega elementa. Če vemo, kako hitro razpada neki izotop, lahko včasih ugotovimo starost predmeta iz koncentracije izotopa, ki ga predmet še vsebuje. To je osnova določanja starosti kamnin s kalijem-4O, ki razpade v argon-4O. Radioaktivni izotopi so pomembni na več področjih, zato jih veliko naredijo tudi umetno za uporabo v medicini in jedrski industriji.

Izotopi posameznega elementa imajo enake kemijske lastnosti, zato jih s kemijskimi reakcijami ne moremo razlikovati (identificirati). Zaradi različne mase jedra pa jih lahko identificiramo s fizikalnimi postopki, kot je na primer masna spektrometrija.

Glej tudi

Zunanje povezave