Mednarodna standardna številka serijske publikacije: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4: Vrstica 4:


==Splošno o ISSN==
==Splošno o ISSN==
Oznaka je sestavljena iz [[kratica|kratice]] ISSN, ki ji sledita dva niza s po štirimi [[Številka|številkami]], povezana z vezajem. Oznako ISSN predstavlja prvih sedem številk, osma številka pa je kontrolna. Oznaka ISSN mora biti natisnjena na vidnem mestu: na naslovni strani in na ovoju publikacije. Pred številkami mora obvezno stati mednarodna kratica ISSN.
Oznaka je sestavljena iz [[kratica|kratice]] ISSN, ki ji sledita dva niza s po štirimi [[Številka|številkami]], povezana z vezajem. Oznako ISSN predstavlja prvih sedem številk, osma številka pa je kontrolna. Oznaka ISSN mora biti natisnjena na vidnem mestu: na naslovni strani in na ovoju publikacije. Pred številkami mora obvezno stati mednarodna kratica ISSN<ref>ISSN (2011). NUK. Pridobljeno 11.5.2011, iz http://www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=396307008</ref>.
Če je poleg ISSN naveden še kak drug identifikator (kot npr. ISBN na posameznih delih zbirke), se obe številki navedeta skupaj, pred vsako pa je zahtevana [[predpona|predpona]] (ISBN, ISSN, doi …).
Če je poleg ISSN naveden še kak drug identifikator (kot npr. ISBN na posameznih delih zbirke), se obe številki navedeta skupaj, pred vsako pa je zahtevana [[predpona|predpona]] (ISBN, ISSN, doi …).
Pri tiskanih izdelkih se številka ISSN navede na vsaki izdaji v zgornjem desnem kotu platnice, če to ni mogoče, pa se jasno in čitljivo navede: na naslovnici, v varovalnem naslovu, impresumu, na zadnji platnici, v [[kolofon(založništvo)|kolofonu]] ali na strani uvodnika (po tem vrstnem redu).
Pri tiskanih izdelkih se številka ISSN navede na vsaki izdaji v zgornjem desnem kotu platnice, če to ni mogoče, pa se jasno in čitljivo navede: na naslovnici, v varovalnem naslovu, impresumu, na zadnji platnici, v [[kolofon(založništvo)|kolofonu]] ali na strani uvodnika (po tem vrstnem redu).
Vrstica 20: Vrstica 20:


==ISSN in črtna koda==
==ISSN in črtna koda==
[[Slika:koda.png|thumb|left|200px|Sestava črtne kode za mesečno publikacijo z ISSN 1144-875X]]
Črtna koda je prevod številke ISSN v optično obliko. Za ta namen je bila izbrana črtna koda po standardu EAN 13.
Črtna koda je prevod številke ISSN v optično obliko. Za ta namen je bila izbrana črtna koda po standardu EAN 13.[[Slika:1.png|thumb|right|200px|EAN 13]]
Sestava črtne kode za mesečno publikacijo z ISSN 1144-875X je taka:


Osnovni cilj sistema ISSN je registracija čim večjega števila serijskih publikacij, ki izhajajo po svetu, in omogočanje zanesljive informacije vsem, ki jo potrebujejo. Sama ISSN številka je standardizirana s standardom ISO 3297, kar ji omogoča najširšo uporabo po vsem svetu. Ta koda je lahko osnova za povezovanje s sistemom kode EAN, ki omogoča komercialno uporabo oziroma prevod v črtno kodo, namenjeno za elektronsko razpoznavanje<ref>Mednarodna standardna serijska številka (ISSN)

(2011). Europa. Portal Evropske unije. Pridobljeno 11.5.2011, iz http://publications.europa.eu/code/sl/sl-240400.htm</ref>
Osnovni cilj sistema ISSN je registracija čim večjega števila serijskih publikacij, ki izhajajo po svetu, in omogočanje zanesljive informacije vsem, ki jo potrebujejo. Sama ISSN številka je standardizirana s standardom ISO 3297, kar ji omogoča najširšo uporabo po vsem svetu. Ta koda je lahko osnova za povezovanje s sistemom kode EAN, ki omogoča komercialno uporabo oziroma prevod v črtno kodo, namenjeno za elektronsko razpoznavanje.


Mrežo ISSN sestavljajo nacionalni ISSN centri, katerih dejavnosti koordinira Mednarodni ISSN center v Parizu. Nacionalni ISSN centri se ukvarjajo z registracijo in identifikacijo serijskih publikacij, tako da zanje kreirajo bibliografske zapise za mednarodno podatkovno zbirko ISSN. Poleg tega dodeljujejo ISSN oznake serijskim publikacijam, ki izhajajo na območju njihove države, večinoma na podlagi obveznega izvoda.
Mrežo ISSN sestavljajo nacionalni ISSN centri, katerih dejavnosti koordinira Mednarodni ISSN center v Parizu. Nacionalni ISSN centri se ukvarjajo z registracijo in identifikacijo serijskih publikacij, tako da zanje kreirajo bibliografske zapise za mednarodno podatkovno zbirko ISSN. Poleg tega dodeljujejo ISSN oznake serijskim publikacijam, ki izhajajo na območju njihove države, večinoma na podlagi obveznega izvoda.
ISSN center Slovenije ima sedež v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.
ISSN center Slovenije ima sedež v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani.


==Glej tudi==


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
* [http://publications.europa.eu/code/sl/sl-240400.htm#i442 O ISSN] na spletnih straneh Urada za publikacije EU
* [http://publications.europa.eu/code/sl/sl-240400.htm#i442 O ISSN] na spletnih straneh Urada za publikacije EU

{{lit-stub}}
==Viri==
{{reflist}}


[[Kategorija:Tiskarstvo]]
[[Kategorija:Tiskarstvo]]

Redakcija: 11:37, 11. maj 2011

Mednarodna standardna serijska številka oz. ISSN (kratica za International Standard Serial Number) je unikatna osem-mestna številka, uporabljena za označevanje tiskanih ali elektronskih periodičnih publikacij. Sistem ISSN je bil sprejet kot mednarodni standard ISO 3297 leta 1975. Pododbor ISO TC 46/SC 9 je odgovoren za ta standard.

Splošno o ISSN

Oznaka je sestavljena iz kratice ISSN, ki ji sledita dva niza s po štirimi številkami, povezana z vezajem. Oznako ISSN predstavlja prvih sedem številk, osma številka pa je kontrolna. Oznaka ISSN mora biti natisnjena na vidnem mestu: na naslovni strani in na ovoju publikacije. Pred številkami mora obvezno stati mednarodna kratica ISSN[1]. Če je poleg ISSN naveden še kak drug identifikator (kot npr. ISBN na posameznih delih zbirke), se obe številki navedeta skupaj, pred vsako pa je zahtevana predpona (ISBN, ISSN, doi …). Pri tiskanih izdelkih se številka ISSN navede na vsaki izdaji v zgornjem desnem kotu platnice, če to ni mogoče, pa se jasno in čitljivo navede: na naslovnici, v varovalnem naslovu, impresumu, na zadnji platnici, v kolofonu ali na strani uvodnika (po tem vrstnem redu). Pri izdelkih v elektronski obliki (spletni izdelki, CD-ROM …) se številka ISSN navede na strani z naslovom ali, če te ni, v glavnem meniju in po možnosti na vseh etiketah, ki so trajno nameščene na publikaciji. Če ni možno navesti številke ISSN na izdelku ali njegovi etiketi, jo je treba navesti na embalaži. Pri spletnih virih mora biti številka ISSN prikazana tudi v metapodatkih (v identifikacijskem polju).

ISSN lahko dobi vsaka serijska publikacija, bodisi pred začetkom izhajanja bodisi kadarkoli v času izhajanja ali pa celo potem, ko je že prenehala izhajati. Za ISSN lahko zaprosi izdajatelj ali založnik, lahko pa ga dodeli nacionalni ISSN center po svoji presoji.

Serijska publikacija je publikacija v tiskani ali netiskani obliki, ki izhaja v zaporednih delih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, konec izhajanja pa ni predviden. K serijskim publikacijam štejemo časopise, časnike, letne publikacije – poročila, zbornike, almanahe raznih združenj ter knjižne zbirke.

Oznako ISSN pridobijo tudi publikacije na elektronskih medijih, npr. na disketah, zgoščenkah ali na internetu, ki imajo značilnosti serijskih, npr. e-časopisi in e-časniki ter podatkovne zbirke s tekočim ali intervalnim izhajanjem oziroma dopolnjevanjem, če imajo podatek o pogostosti dopolnjevanja naveden na naslovnem ekranu. Oznaka ISSN je pri elektronskih publikacijah navedena bodisi na fizičnem nosilcu ali na naslovnem zaslonu pri publikacijah, ki so dostopne prek interneta.

ISSN se mora spremeniti, če se naslov publikacije spremeni. Če publikacija v času izhajanja večkrat spremeni naslov, dobi prav tolikokrat novo oznako ISSN, ki vsakič omogoča njeno identifikacijo. Spremenjeni naslov publikacije vsakič obravnavamo kot novo publikacijo, čeprav izhaja kot nadaljevanje prejšnje ali je s prejšnjo kako drugače povezana. Zato pogosto spreminjanje naslovov serijskih publikacij ni priporočljivo.

ISSN in črtna koda

Slika:Koda.png
Sestava črtne kode za mesečno publikacijo z ISSN 1144-875X

Črtna koda je prevod številke ISSN v optično obliko. Za ta namen je bila izbrana črtna koda po standardu EAN 13.

Slika:1.png
EAN 13

Osnovni cilj sistema ISSN je registracija čim večjega števila serijskih publikacij, ki izhajajo po svetu, in omogočanje zanesljive informacije vsem, ki jo potrebujejo. Sama ISSN številka je standardizirana s standardom ISO 3297, kar ji omogoča najširšo uporabo po vsem svetu. Ta koda je lahko osnova za povezovanje s sistemom kode EAN, ki omogoča komercialno uporabo oziroma prevod v črtno kodo, namenjeno za elektronsko razpoznavanje[2]

Mrežo ISSN sestavljajo nacionalni ISSN centri, katerih dejavnosti koordinira Mednarodni ISSN center v Parizu. Nacionalni ISSN centri se ukvarjajo z registracijo in identifikacijo serijskih publikacij, tako da zanje kreirajo bibliografske zapise za mednarodno podatkovno zbirko ISSN. Poleg tega dodeljujejo ISSN oznake serijskim publikacijam, ki izhajajo na območju njihove države, večinoma na podlagi obveznega izvoda. ISSN center Slovenije ima sedež v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Glej tudi

Zunanje povezave

  • O ISSN na spletnih straneh Urada za publikacije EU

Viri

  1. ISSN (2011). NUK. Pridobljeno 11.5.2011, iz http://www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=396307008
  2. Mednarodna standardna serijska številka (ISSN) (2011). Europa. Portal Evropske unije. Pridobljeno 11.5.2011, iz http://publications.europa.eu/code/sl/sl-240400.htm