Janko Mlakar: Razlika med redakcijama
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
== Življenjepis == |
== Življenjepis == |
||
Mlakar je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo |
Mlakar je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1893 tudi [[matura|maturiral]]. [[Teologija|Teologijo]] študiral v Ljubljani in bil leta [[1897]] [[Duhovniško posvečenje|posvečen]]. Kot [[kaplan]] je med leti [[1897]] do [[1900]] služboval v [[Postojna|Postojni]], nato je bil [[katehet]] od 1900 do [[1910]] na osnovni šoli ter od 1910 do [[1925]] dekliškem [[licej]]u v Ljubljani. Bil je aktiven planinec in dolgoletni odbornik [[Planinska zveza Slovenije|Slovenskega planinskega društva]]. |
||
== Literarno delo == |
== Literarno delo == |
||
Redakcija: 21:12, 10. maj 2011
| Janko Mlakar | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 25. junij 1874 Železniki |
| Smrt | 11. avgust 1953 Ljubljana |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija |
| Poklic | duhovnik |
| Poznan po | pisatelj |
Janko Mlakar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, planinski in humoristični pisatelj, * 25. junij 1874 Železniki † 11. avgust 1953, Ljubljana.
Življenjepis
Mlakar je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1893 tudi maturiral. Teologijo študiral v Ljubljani in bil leta 1897 posvečen. Kot kaplan je med leti 1897 do 1900 služboval v Postojni, nato je bil katehet od 1900 do 1910 na osnovni šoli ter od 1910 do 1925 dekliškem liceju v Ljubljani. Bil je aktiven planinec in dolgoletni odbornik Slovenskega planinskega društva.
Literarno delo
Mlakar je z leposlovnimi in zlasti s humorjem navdahnjenimi planinskimi potopisi sodeloval v Planinskem vestniku, Domu in svetu, Mladiki in drugih listih, ter v njih duhovito in šaljivo budil ljubezen do gora, hkrati pa resno razpravljal o planinstvu. Njegov leposlovni dar se zlasti uveljavlja pri opisu naravnih lepot in pripovedovanju doživetij. Med značilne tovrstne spise spadajo: Skozi Engaldin (Planinski vestnik, 1908-19109, Jungfrau in še marsikaj (PV, 1911), Mont Blanc (Mladika, 1926), Prvikrat na Triglav (Mentor, 1932/1933). Mlakar je opisal skoraj vse slovenske in mnoge tuje gorske vrhove.
V letih 1938 do 1939 so izšli Janka Mlakarja Izbrani planinski spisi I-III, 1968 pa krajši izbor Iz mojeha nahrbtnika. Poleg planinskih pa je napisal tudi nekaj humorističnih pripovedi: Kako je Trebušnik hodil na Triglav (Mohorjeva družba, 1907), Kako se je Trebušnik vozil v Trst (Mohorjeva družba, 1908). V knjižni izdaji so izšle Trebušnikove zgode (Celovec, 1963) in Gospod Trebušnik (1974). leta 1925 je izšla njegova povest Mira (Dom in svet, 1925), napisal pa je tudi predpustno igro Nevesta iz Amerike.
Mlakar je sestavil tudi veroučno knjigo, zelo pomemben pa je njegov članek 60 let planinstva (PV, 1953).
Bibliografija samostojnih knjižnih izdaj
- Trebušnik na slovanskem jugu, 1910 (COBISS)
- Katoliški verouk za četrti razred srednjih in meščanskih šol, 1931 (COBISS)
- Nevesta iz Amerike : predpustna igra, 1934 (COBISS)
- Janka Mlakarja izbrani planinski spisi I-III, 1938-1939 (COBISS)
- Spomini, 1940 (COBISS)
- Jakob Aljaž, triglavski župnik, 1953 (COBISS)
- Trebušnikove zgodbe, 1963 (COBISS)
- Herta, 1966 (COBISS)
- Iz mojega nahrbtnika, 1968 (COBISS); ponatis 1972 (COBISS)
- Gospod Trebušnik, 1974 (COBISS)
- Spomini I-II, 1975-1980 (COBISS)
- Med Šmarno goro in Mont Blancom, 1986 (COBISS); ponatis 1995 (COBISS)
- Kako je Trebušnik hodil na Triglav, 1992 (COBISS)
Glej tudi
Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994
