Založba: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
*http://icarus.dzs.si/ |
*[http://icarus.dzs.si/ ''Spletna stran DZS''] |
||
*http://www.mladinska.com/ |
*[http://www.mladinska.com/ ''Spletna stran Mladinske knjige''] |
||
*http://www.mohorjeva.org/ |
*[http://www.mohorjeva.org/ ''Spletna stran Mohorjeve družbe''] |
||
*http://www.slovenska-matica.si/ |
*[http://www.slovenska-matica.si/ ''Spletna stran Slovenske matice''] |
||
[[Kategorija:Založbe|*]] |
[[Kategorija:Založbe|*]] |
||
Redakcija: 10:22, 10. maj 2011
 | Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Založba (izdajatelj) je podjetje, ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje tiska in glasbe. Založbe ocenijo kvaliteto avtorjevega dela, produkcijo in prodajo, se odločijo ali bodo vložile denar v določenega avtorja ali projek, promovirajo in publicirajo knjige potencialnim uporabnikom, izpolnijo naročila, distributirajo knjige, zberejo denar in izplačajo avtorja[1]. Založba običajno sklene pogodbo z avtorjem, kjer po navadi odkupi avtorske pravice in se obveže razmnožiti, oglaševati, financirati in distribuirati kopije avtorskega izdelka. Za produkcijo knjig skrbijo uredniki, oblikovalci, marketingarji, promotorji itn.
Delovanje založb
Slovenske knjižne založbe temeljijo na zelo raznolikem delovanju in poslovanju, saj izhajajo iz različnih poslovno-ekonomskih-družbenih predpostavk, zgodovinskih okoliščin in vizij, kakšno je in kakšno mora biti knjižno založništvo.
Tipi založb in definicije
Pri klasifikaciji slovenskih založb lahko uporabimo več kriterijev. Ti kriteriji so velikost podjetja oz. število zaposlenih, prihodki in število izdanih naslovov.
- Razvrstitev glede na št. zaposlenih. Po klasifikaciji Zakona o gospodarskih združbah (ZGD) so mala podjetja tista, ki imajo manj kot 49 zaposlenih, srednja tista s 50 do 200 zaposlenimi in večja tista z več kot dvesto zaposlenimi. V Sloveniji spada pod velike založbe Mladinska knjiga, imamo pa tudi nekaj malih založb ter veliko mikro založb.
- Razvrstitev glede prihodka. Družbe so razvrščene v posamezno dejavnost po primarni dejavnosti oz. po dejavnosti, ki so jo deklarirale kot primarno in ki prinaša največji delež prihodka. Po tej definiciji na primer DZS ne spada direktno med založbe, saj ji je primarna dejavnost trgovina na debelo.
- Razvrstitev po številu izdanih knjig. Rugelj[2] v svoji knjigi za mejo velikih založb postavi 300 knjig letno, spadata sem samo Mladinska knjiga in Učila International, za srednje velike založbe, ki izdajo od 70 do 300 knjig, pa spadajo Rokus, DZS, Modrijan, Celjska Mohorjeva družba, Družina, Didaktika in Študentska založba.
Začetki založništva na Slovenskem
Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas protestantizma, ko leta 1550 dbimo prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun avtor Primož Trubar je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik[3]. Slovenski protestanje so svoja dela morali vse do leta 1575 tiskati na nemškem, ko je Janez Mandelc v Ljubljani odprl prvo tiskarno. Protireformacija kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več. Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva Janez Vajkard Valvasor, ko v svojem gradu Bogenšperg izda svoje delo Slava vojvodine Kranjske. V 2. polovici 19. stoletja sta bili ustanovljeni najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in Slovenska matica leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi s katoliško cerkvijo.
Reference
- ↑ Clark, G. N. (1988). Inside Book Publishing. London: Blueprint Publishing Ltd.
- ↑ Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- ↑ Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.