Prešernova nagrada: Razlika med redakcijama
zaenkrat v istem članku? |
m Avtomatizirana zamenjava besedila |
||
Vrstica 457: | Vrstica 457: | ||
* [http://www.kultura.gov.si/sections.cp2?&uid=2183 Prešernovi nagrajenci] |
* [http://www.kultura.gov.si/sections.cp2?&uid=2183 Prešernovi nagrajenci] |
||
[[ |
[[Kategorija:Kultura]] |
||
[[ |
[[Kategorija:Nagrade]] |
||
[[ |
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci|*]] |
Redakcija: 23:46, 26. november 2005
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad Sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešenovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada.
Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakulete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti.
Seznam nagrajencev
2005
- slikar in grafik Bogdan Borčič za življenjsko delo
- flavtistka Irena Grafenauer za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost
2004
- Florjan Lipuš za literarni opus
2003
- Vojteh Ravnikar za arhitekturni opus
- Zlatko Šugman za igralski opus
2002
- glasbeni ustvarjalec Vinko Globokar za življenjsko delo
- Milan Jesih za pesniški opus
2001
- Gustav Gnamuš za slikarski opus
2000
- Svetlana Makarovič za pesniški opus (nagrado zavrnila)
- Marko Rupnik za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater v Vatikanu
1999
- skladatelj Alojz Srebotnjak za življenjsko delo
- Tomaž Šalamun za pesniški opus
1998
- Meta Hočevar za gledališki opus
- Saša Vuga za literarni opus, še posebej za roman Opomin k čuječnosti
1997
- Emerik Bernard za vrhunske dosežke v likovni umetnosti
- Niko Grafenauer za literarni opus
1996
- Veno Taufer za literarni opus
- baletni plesalec Vojko Vidmar za življenjsko delo
1995
- Matjaž Klopčič za filmski opus
- Alojz Rebula za literarni opus
1994
- Andrej Jemec za dosedanji slikarski opus
- Lojze Lebič za dosedanje skladateljsko delo
1993
- Drago Jančar za pripovedna, dramska in esejistična dela
- Milena Zupančič za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih
1992
- skladatelj Uroš Krek za življenjsko delo
- pisatelj Boris Pahor za življenjsko delo
1991
- slikar Zoran Mušič za življenjsko delo
- pisatelj Marjan Rožanc za življenjsko delo
- skladatelj Jakob Jež za življenjsko delo
1990
- Dušan Jovanović za dramski in režijski opus v zadnjih letih
- kipar Drago Tršar za življenjsko delo
1989
- kostumografka Alenka Bartl za življenjsko delo
- Mojmir Lasan za vloge v klasičnih in sodobnih baletih
- Rudi Šeligo za dramska in prozna dela
1988
- kipar Janez Boljka za življenjsko delo
- mezzosopranistka Marjana Lipovšek za vrhunske umetniške dosežke
- Andrej Hieng za prozni in dramski opus
1987
- arhitekt Miloš Bonča za življenjsko delo
- Boris Cavazza za vlogo Doktorja v Velikem briljantnem valčku, Dantona v drami Dantonov primer in Stavrogina v dramatizaciji Besov
- Pavle Zidar za pripovedne stvaritve
1986
- slikar in grafik Marjan Pogačnik za življenjsko delo
- Dominik Smole za dramski opus
- Gregor Strniša za zaokrožen pesniški opus
1985
- Polde Bibič mojster slovenskega igralstva in slovenske umetniške besede
- Ivan Minatti za liriko, zbrano v knjigi Prisluškujem tišini v sebi
- Vilko Ukmar za življenjsko delo (skladatelj)
1984
- Oton Jugovec za dosežke v arhitekturi
- Tone Pavček za pesniško zbirko Dediščina
- Vitomil Zupan za literarno delo
1983
- pisateljica in prevajalka Mira Mihelič za življenjsko delo
- skladatelj Primož Ramovš za življenjsko delo
- Slavko Tihec za kvalitetne inovacije v kiparstvu in posebej za ustvarjalno nove rešitve spomenikov NOB
1982
- Zdenko Kalin za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
- Vilma Bukovec za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja
- Ciril Zlobec za pesniško zbirko Glas
Nagrajenci Prešernovega sklada so bili:
- Danilo Bezlaj - igralec,
- Janez Drozg - režiser,
- Bronislav Fajon - oblikovalec,
- Branko Gombač - režiser,
- Branko Gradišnik - pisatelj,
- Lidija Kozlovič - igralka,
- Božo Rogelja - oboist,
- Barbara in Božo Rot - inženirja arhitekture,
- Slovenski kvintet trobil - (Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj in Boris Gruden),
- Vinko Tušek - akademski slikar na predlog Društva slovenskih likovnih umetnikov,
1981
- Jože Babič za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije
- Janez Bernik za likovne stvaritve v zadnjih letih
- Mile Korun za režije v slovenskih gledališčih
- Filip Kumbatovič - Kalan za življenjsko delo na področju leposlovja, esejistike in teatrologije
- Majda Potokar za igralske stvaritve v Drami SNG v Ljubljani
- Gabrijel Stupica za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
- Dane Zajc za pesniško in dramsko delo
1980
- Božidar Jakac za bogato razstavno dejavnost zadnjih let in živo likovno navzočnost v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru
- Slavko Jan za življenjsko delo v Drami slovenskega narodnega gledališča
- Ciril Kosmač za pisateljski opus
1979
- Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi
- Vanda Gerlovič za številne operne vloge
- Vladimir Makuc za grafični opus
- Janez Menart za pesniške zbirke in prevode
- Rado Nakrst za življenjsko delo v gledališču
- Ive Šubic za likovne stvaritve
- Fran Žižek za uspele televizijske režije
1978
- Anton Ingolič za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino
- Ladko Korošec za operni pevski opus
- Kajetan Kovič za pesniško zbirko Labrador
- Nikolaj Omersa za ustvarjalno slikarsko delo
- Edo Ravnikar za urbanistično arhitektonsko stvaritev Trga revolucije
- Nande Vidmar in Drago Vidmar za umetniško, socialno, likovno partizansko oblikovanje
1977
- Boris Kobe za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo
- Branko Kocmut in Ivan Kocmut za arhitektonske in urbanistične rešitve mariborske regije
- Lojze Krakar za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu
- Miha Maleš za grafični, slikarski in ilustracijski opus
- Igor Pretnar za režijo filma Idealist in za celotni filmski opus
- Tatjana Remškar za baletno in umetniško ustvarjalnost
- Jože Babič, Polde Bibič, Darijan Božič, Beno Hvala, Peter Skalar, Matjaž Vipotnik, Primož Kozak za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja
1976
- Rado Simoniti za življenjsko delo na področju glasbe
- Miško Kranjec za življenjsko delo na literarnem področju
- Karel Grabeljšek za izbrano pisateljsko delo
- Milan Mihelič za dosežke na področju arhitekture
- Avgust Černigoj za življenjsko delo na likovnem področju
1975
- Zoran Didek za življenjsko delo in razstavo v letu 1974
- Bratko Kreft za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti
- Frane Milčinski za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature
- Pavel Šivic za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe
- Dubravka Tomšič Srebotnjak za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti
1974
- Marijan Lipovšek za delo na področju glasbene umetnosti
- Bert Sotlar za filmsko igro
- Lojze Spacal za grafični in slikarski opus
1973
- Lojze Kovačič za pripovedno delo Sporočila v spanju - Resničnost
- Danilo Švara za življenjsko skladateljevo delo
1972
- Tone Kralj za življenjsko delo na področju likovne umetnosti
- Bogo Leskovic za uspehe na področju dirigentske dejavnosti
- Pia Mlakar in Pino Mlakar za življenjsko delo na področju plesne umetnosti
- Marjan Mušič za življenjsko delo na področju arhitekture
- Sava Sever za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti
1971
- Vida Juvan za življenjsko delo na področju dramske umetnosti
- Stane Kregar za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih
- Dr.Janko Lavrin za življenjsko delo in za posredovanje slovenskega slovstva v tujini
- Savin Sever za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture
- Lucijan Marija Škerjanc za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije
1970
- Mihaela Šarič za življenjsko delo na področju igralske umetnosti
- Veno Pilon za življenjsko delo na področju slikarstva
- Partizanski invalidski pevski zbor ob 25-letnici za koncertno izvajanje partizanskih pesmi
- Stanko Kristl za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju
1969
- Lojze Dolinar za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968
- Dr. France Koblar za življenjsko delo na področju literarne umetnosti
- Elvira Kralj za življenjsko delo v gledališki umetnosti
- Edo Mihevc za arhitektonsko - urbanistično rešitev kompleksa Lucija
- Karol Pahor za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti
1968
- Janko Glazer za pesniško, esejistično, literarnozgodovinsko delo
- Janko Ravnik za skladateljsko, pianistično in pedagoško delo
- Bojan Stupica za gledališko režijsko delo
1967
- Božo Vodušek za pesniško zbirko Izbrane pesmi
- Maksim Sedej za slikarska dela, razstavljena leta 1966 v Moderni galeriji v Ljubljani
1966
- Josip Vidmar ob izidu knjige Misli
- Dr. France Stele za prispevek k razvoju slovenske likovne umetnosti
- Ivan Vurnik za prispevek k razvoju slovenske arhitekture
- Duša Počkaj za gledališki opus v letu 1965
1965
- France Mihelič za umetniško dovršeno idejno zasnovo figuraličnega in scenskega inventarija, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice
- Vladimir Skrbinšek za igralski umetniški opus v letu 1964
- Marko Turk za oblikovanje elektroakustičnih instrumentov
1964
- Štefanija Drolc za gledališke stvaritve v letu 1963
- Edvard Kocbek za pesniško zbirko Groza
- Miško Kranjec za roman Mladost v močvirju
- Marij Pregelj za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani
- Slovenski oktet za umetniško storitev v letu 1963
1963
- Matija Bravničar za Koncert za violino in orkester
- Juš Kozak za življenjsko delo v slovenski literaturi
1962
- Julij Betetto za življenjsko delo v slovenski glasbi
- Niko Kralj za uspehe v industrijskem oblikovanju in arhitekturi
- France Štiglic za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku
- Jože Udovič za pesniško zbirko Ogledalo sanj
1961
- Mile Klopčič za pesniško in prevajalsko delo
- Vladimir Skrbinšek za umetniške stvaritve v dramski igri
- Dr. Dragotin Cvetko za Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem
- Edvard Ravnikar za arhitektonske stvaritve
1960
- Fran Albreht za življenjsko literarno delo
- Riko Debenjak za grafične stvaritve v letu 1959
- Stojan Batič za kiparski ciklus Rudarji
- Egon Kunej za dirigentsko in glasbenovzgojno delo
- Dr. Srečko Brodar za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju
1959
- Miško Kranjec za knjigo Mesec je doma na Bladovici
- Danilo Lokar za zbirko novel Sodni dan na vasi
- Slavko Pengov za fresko Zgodovina Slovencev v poslopju Ljudske skupščine LRS
- Zdenko Kalin za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS
- Karel Putrih za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS
- Ladko Korošec za pevski vlogi Sancha Panse in Don Pasquala
- Anton Hudarin za dirigentsko in glasbeno vzgojno delo pri Delavski godbi
- Mileva Zakrajšek za vlogo babice Eugenie v Cassonovi drami Drevesa
- Stane Sever za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji
- Branko Simčič in sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani
1958
- Lojz Kraigher za pomembno pisateljsko udejstvovanje - ob 80.letnici
- Beno Zupančič za roman Sedmina
- Marij Pregelj za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah
- Lojze Potokar za naslovno vlogo Platona v Poslednjih dnevih Sokrata
- Samo Hubad za dirigiranje Črnih mask Marija Kogoja v Operi SNG
- Samo Smerkolj za glavno vlogo Lorenza v Črnih maskah Marija Kogoja
- Hinko Leskovšek za dramaturško prireditev Črnih mask Marija Kogoja v
- Edvard Kardelj za delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja
- Boris Ziherl za delo Književnost in družba
1957
- Cene Vipotnik za pesniško zbirko Drevo na samem
- Gabrijel Stupica za deli Deklica z igračkami in Avtoportret z otrokom
- Bratko Kreft za režijo Shakespearovega Henrika IV.
- Igor Ozim za koncertno delo v preteklem letu
- Slovenski oktet za koncertno delovanje v preteklem letu
- Dr. France Bezlaj za knjigo Slovenska vodna imena (jezikoslovje)
1956
- Dr. Jovan Hadži za razpravi Morfološki značaj pnevmatofora pri sifonoforah in Nadaljnja raziskovanja o ishiropsalidih (opiliones)
- Dr. Aleš Strojnik za dograditev elektronskega mikroskopa na Tehniški fakulteti v Ljubljani
- Dr. Anton Sovre za prevod Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata
- Ferdo Kozak za knjigo Popotoval sem v domovino
- Vilma Bukovec za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi
1955
- Dr. Milko Kos za delo Urbarji Slovenskega Primorja (zgodovina)
- Dr. Anton Peterlin za znanstveno delo s področja velemolekul
- Dr. Fran Novak varianta Wertheimove operacije raka na materničnem vratu
- Ivan Potrč za roman Na kmetih
- Mira Danilova za vloge Vase Železnove M. Gorkega, matere v Stekleni menažeriji T. Williamsa in v Filomeni Marturano E. de Filippa
- France Mihelič za grafični opus
1954
- Dr. Josip Plemelj za znanstveno delo na področju matematike
- France Bevk za življenjsko delo
- Anton Lajovic za življenjsko delo
- Dr. Jakob Kelemina za življenjsko delo (literarne vede)
1953
- Dr. Rajko Nahtigal za dosedanje znanstveno delo (jezikoslovje)
- Maksim Gaspari za dosedanje umetniško delo (slikarstvo)
- Osip Šest za dosedanje umetniško delo (gledališče)
- Nada Vidmar za vlogo Violete v Traviati in druge uspele kreacije v letu 1952
- Samo Hubad in Hinko Leskovšek za dirigiranje in režijo Romea in Julije
- Lojze Potokar za vlogo Krefla v Kreflih in za druge uspele kreacije v letu 1952
- Fran Žižek za režijo Sodnika Zalamejskega in za druge uspele režije
- Uroš Krek za kompozicijo Simfonietta
- Metod Badjura za izdelavo kulturnega filma Pomlad v Beli krajini
1952
- Juš Kozak za dosedanje literarno delo
- Fran Tratnik za umetniško delovanje, pokazano na retrospektivni razstavi v letu 1951
- Zbor in Orkester Slovenske filharmonije za koncertno delovanje v letu 1951
- Vladimir Pavšič - Matej Bor za pesniško zbirko Bršljan nad jezom
- Vladimir Rijavec za inscenacijo Romea in Julije v mariborski drami
- Jože Plečnik za dosedanje delo na področju arhitekture
- Dr. Anton Kuhelj za znanstvene razprave Novovrstne statične predstave konstrukcij kril in trupov letal, Prispevek k teoriji prozornosti lupin, Relaksacijske metode pri numeričnem obračunavanju
- Dr. Dušan Lasič za organizacijo znanstvenega dela na Institutu za vakumsko tehniko
- Dr. Svetozar Ilešič za razpravo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem
- Dr. Ivan Vidav za delo Višja matematika I. in II. del
- Zlatko Deniša za organizacijo ljudskega knjižničarstva v Celju
- Srečko Tič za režisersko delo s kolektivom industrijske šole na Jesenicah
1951
- pisatelj Fran Saleški Finžgar za življenjsko delo
- Mile Klopčič za prevod Puškinovih pesmi
- Dr. France Koblar za dosedanje delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike
- Anton Melik za razpravo Planine v Julijskih Alpah
- Dr. Pavel Lunaček za knjigo Porodniške operacije
- Ciril Rekar za organizacijsko in znanstveno delo v metalurškem institutu
- Dr. Roman Poniž za strokovno in organizacijsko delo pri Elektrotehniškem vestniku
- Julij Betetto za dosedanje umetniško in pedagoško delo (glasba)
- Mirko Polič za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe
- Demetrij Žebre za umetniško vodstvo mariborske Opere in mariborske filharmonije v letu 1950
- Friderik Lupša za vlogo Don Kihota v istoimenski operi
- Marija Vera za pedagoško delo na Akademiji za igralsko umetnost in za vlogo Bernarde Albe
- Pia Mlakar in Pino Mlakar za izvirne koreografije v letu 1950
- France Pavlovec za delo, pokazano na retrospektivni razstavi leta 1950
1950
- Dr. Maks Samec za uspešno delo za proizvodnjo metalurgičnega koksa iz domačega premoga
- Dr. Fran Ramovš za znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu
- Jakob Šolar,Dr. Anton Bajec, Dr. Mirko Rupel, Dr. Matej Šmalc, Dr. Rudolf Kolarič za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu
- Dr. Božidar Lavrič za delo pri organizaciji popolne medicinske fakultete v
- Dr. Pavel Lunaček za organizacijo ginekološke klinike v Ljubljani
- Janko Sketelj za organizacijo in delo Instituta za zdravstveno hidrotehniko, zlasti v kemičnem in hidrobiološkem laboratoriju tega instituta
- Svetko Lapajne za priročnik o izvajanju statičnih računov pri železobetonskih gradnjah (Krossova metoda)
- Dr. Branko Žnideršič za priročnika o praktični in enostavni metodi za trasiranje komunikacij
- Dr. France Kidrič za celoživljenjsko literarnozgodovinsko delo
- Prežihov Voranc za zbirko Solzice
- Anton Sovre za prevod Homerjeve Iliade
- Boris Ziherl za razpravo o Francetu Prešernu
- Mira Puc za dramo Ogenj in pepel
- Lucijan Marija Škerjanc za Kantato za soliste, zbor in orkester Sonetni venec
- Gabrijel Stupica za olje Pred sprevodom
- Ivan Zajec za celoživljenjsko kiparsko delo
- Boris Kalin za spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki
- Gojmir Anton Kos za olje Avtoportret
- Tine Kos za kipe: Žanjica, Delavski par in Dekle z vrčem
- Božo Pengov za spomenik talcem v Šentvidu
- Zlata Gjungjenac za kreacijo Traviate v istoimenski Verdijevi operi in za kreacijo Jenufe v istoimenski Janačkovi operi
- Mihaela Šarič za vlogo Regan v Shakespearovem Kralju Learu
- Marija Vera za vlogo Kate v Millerjevi drami Vsi moji sinovi
- Pavle Kovič za vlogo Komarja v Cankarjevih Hlapcih ter za vlogo Kozme v Calderona de la Barce Dama škrat
- Jože Tiran za umetniško recitacijo Cankarjeve Bele krizanteme
- Stanislav Polik za vlogo Marka v Hristićevi Ohridski legendi
1949
- Dr. Maks Samec za znanstvena raziskovanja in za znanstvene rezultate, ki so pomembni za izpolnitev petletnega plana
- Anton Melik za knjigo Jugoslavija, zemljepisni pregled
- Feliks Lobe za uspešno izvršitev važnih originalnih konstrukcij ter za ustanovitev in dograditev strojnega instituta
- Dr. Milovan Goljevšček za izvrševanje modelnih poskusov za hidrocentralne, kar je velikega pomena za izvajanje petletnega plana ter za izgradnjo vodogradbenega laboratorija
- Dr. Srečko Brodar za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč, zlasti v Betalovem spodmolu pri Postojni
- Dr. Igor Tavčar za učbenik o notranjih boleznih, ki je zidan na avtorjevih lastnih izkušnjah in opažanjih ter vsebuje sodobne pridobitve interne medicine
- Ciril Kosmač za scenarij Na svoji zemlji
- Anton Ingolič za roman Pot po nasipu
- France Bevk za mladinsko povest Tonček
- Vladimir Levstik za dobre prevode, zlasti za prevod Gogoljevega Tarasa Bulbe ter de Costerja Ulenspiegel in Lam Dobrin
- France Mihelič za deli: Kolona v snegu, Vaška ječa (likovni deli)
- France Pavlovec za deli: Sava, Soča (likovni deli)
- Božidar Jakac za Ilustrativni ciklus XIV. Divizija na Štajerskem
- Božidar Pengov za kip Odločitev
- Frančišek Smerdu za kip Franceta Prešerna
- Jože Plečnik za projekt monumentalne palače Ljudske skupščine LRS ter za vrsto spomenikov NOB pri nas, v Splitu in Kraljevu
- Branko Gavella za režijo drame Gow-d´Usseaju Globoko so korenine, Turgenjeva Mesec dni na vasi in za režijo Janačkove opere Jenufa
- Slavko Jan za režijo Cankarjevih Hlapcev
- Hinko Leskovšek za režijo Musorgskijeve opere Soročinski sejem in Donizettijeve opere Don Pasquale
- Ivan Cesar za vlogo Berdena v Kranjčevi drami Pot do zločina
- Stane Sever za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih
- Milan Skrbinšek za vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih
- Branka Verdonik za vlogo Grudnovke v Cankarjevi drami Za narodov blagor
- Valerija Heybal za vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi in za vlogo Leonore v Beethovnvi operi Fidelio
- Elza Karlovac za vlogo Jele v Kozinovi operi Ekvinokcij in za vlogo cerkovnice Bugyjevke v Janačkovi operi Jenufa
- Rudolf Francl za vlogo Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi Tosca
- Ladislav Korošec za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Donizettija
- Samo Smerkolj za vlogo Jevgenija Onjegina v istoimenski operi Čajkovskega
- Pia Mlakar in Pino Mlakar za Dvorakov balet Cekin ali gosli in Soročinski sejem
- Anton Neffat za dirigiranje: Čajkovski Jevgenij Onjegin, Puccini La Boheme ter za uspešno umetniško vodstvo mariborske opere
- Ernest Franz za inscenacije:B.Kreft:Krajnski komedijanti, Sheridan: Šola za obrekovanje in Beethoven: Fidelio
- Viktor Molka za inscenacije: Cankar:Hlapci, Donizetti Don Pasquale, Kranjec: Pot do zločina, Musorgski: Soročinski sejem
- Marijan Lipovšek za Simfonijo I. stavek
- Uroš Krek za Koncert za violino in orkester
- Jakov Cipci za dirigiranje orkestra Slovenske filharmonije
- Rado Simoniti za dirigiranje in organizacijo zbora Slovenske filharmonije
- Anton Trost za izvedbo klavirskih koncertov
1948
- Jakov Cipci dirigent
- Marjan Kozina za opero Ekvinokcij
- Lucijan Marija Škerjanc za 4. simfonijo
- Karel Grabeljšek za zbirko Za svobodo in kruh
- Dr. Anton Slodnjak za roman Pogine naj - pes
- Mira Danilova igralka
- Samo Hubad za dirigiranje v operi Soročinski sejem
- Vekoslav Janko za življenjsko delo (operna umetnost)
- Bratko Kreft za prepesnitev in režijo Tugomera
- Mileva Zakrajšek igralka
- Božidar Jakac za Portret Otona Župančiča
- Boris Kalin za Portret Maršala Tita
- Gabrijel Stupica za olje Deklica z lampijonom
1947
- Anton Melik za Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem
- Gojmir Anton Kos za olje Dekle s harmoniko
- Boris Kalin za kip Petnajstletna
- Božidar Jakac za dela Po sledovih 4. in 5. ofenzive
- Blaž Arnič za skladbo Gozdovi pojejo
- Lucijan Marija Škerjanc za Koncert za violino in orkester
- Igo Gruden za pesniški zbirki V pregnanstvo in Pesnikovo srce
- Matej Bor (Vladimir Pavšič) za dramo Raztrganci
- Vitomil Zupan za dramo Rojstvo v nevihti
- Ivan Potrč za dramo Kreflova kmetija
- Tone Seliškar za pripoved Tovariši