Prešernova nagrada: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
zaenkrat v istem članku?
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m Avtomatizirana zamenjava besedila
Vrstica 457: Vrstica 457:
* [http://www.kultura.gov.si/sections.cp2?&uid=2183 Prešernovi nagrajenci]
* [http://www.kultura.gov.si/sections.cp2?&uid=2183 Prešernovi nagrajenci]


[[Category:Kultura]]
[[Kategorija:Kultura]]
[[Category:Nagrade]]
[[Kategorija:Nagrade]]
[[Category:Prešernovi nagrajenci|*]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci|*]]

Redakcija: 23:46, 26. november 2005

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.

Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad Sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešenovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada.

Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakulete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti.


Seznam nagrajencev

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990


1989

1988

1987

  • arhitekt Miloš Bonča za življenjsko delo
  • Boris Cavazza za vlogo Doktorja v Velikem briljantnem valčku, Dantona v drami Dantonov primer in Stavrogina v dramatizaciji Besov
  • Pavle Zidar za pripovedne stvaritve

1986

1985

  • Polde Bibič mojster slovenskega igralstva in slovenske umetniške besede
  • Ivan Minatti za liriko, zbrano v knjigi Prisluškujem tišini v sebi
  • Vilko Ukmar za življenjsko delo (skladatelj)

1984

1983

1982

  • Zdenko Kalin za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
  • Vilma Bukovec za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja
  • Ciril Zlobec za pesniško zbirko Glas

Nagrajenci Prešernovega sklada so bili:

1981

1980

  • Božidar Jakac za bogato razstavno dejavnost zadnjih let in živo likovno navzočnost v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru
  • Slavko Jan za življenjsko delo v Drami slovenskega narodnega gledališča
  • Ciril Kosmač za pisateljski opus

1979

1978

1977

1976

1975

1974

1973

1972

1971

  • Vida Juvan za življenjsko delo na področju dramske umetnosti
  • Stane Kregar za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih
  • Dr.Janko Lavrin za življenjsko delo in za posredovanje slovenskega slovstva v tujini
  • Savin Sever za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture
  • Lucijan Marija Škerjanc za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije

1970

1969

  • Lojze Dolinar za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968
  • Dr. France Koblar za življenjsko delo na področju literarne umetnosti
  • Elvira Kralj za življenjsko delo v gledališki umetnosti
  • Edo Mihevc za arhitektonsko - urbanistično rešitev kompleksa Lucija
  • Karol Pahor za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti

1968

1967

  • Božo Vodušek za pesniško zbirko Izbrane pesmi
  • Maksim Sedej za slikarska dela, razstavljena leta 1966 v Moderni galeriji v Ljubljani

1966

1965

  • France Mihelič za umetniško dovršeno idejno zasnovo figuraličnega in scenskega inventarija, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice
  • Vladimir Skrbinšek za igralski umetniški opus v letu 1964
  • Marko Turk za oblikovanje elektroakustičnih instrumentov

1964

1963

1962

  • Julij Betetto za življenjsko delo v slovenski glasbi
  • Niko Kralj za uspehe v industrijskem oblikovanju in arhitekturi
  • France Štiglic za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku
  • Jože Udovič za pesniško zbirko Ogledalo sanj

1961

1960

1959

1958

1957

1956

  • Dr. Jovan Hadži za razpravi Morfološki značaj pnevmatofora pri sifonoforah in Nadaljnja raziskovanja o ishiropsalidih (opiliones)
  • Dr. Aleš Strojnik za dograditev elektronskega mikroskopa na Tehniški fakulteti v Ljubljani
  • Dr. Anton Sovre za prevod Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata
  • Ferdo Kozak za knjigo Popotoval sem v domovino
  • Vilma Bukovec za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi

1955

  • Dr. Milko Kos za delo Urbarji Slovenskega Primorja (zgodovina)
  • Dr. Anton Peterlin za znanstveno delo s področja velemolekul
  • Dr. Fran Novak varianta Wertheimove operacije raka na materničnem vratu
  • Ivan Potrč za roman Na kmetih
  • Mira Danilova za vloge Vase Železnove M. Gorkega, matere v Stekleni menažeriji T. Williamsa in v Filomeni Marturano E. de Filippa
  • France Mihelič za grafični opus

1954

1953

1952

  • Juš Kozak za dosedanje literarno delo
  • Fran Tratnik za umetniško delovanje, pokazano na retrospektivni razstavi v letu 1951
  • Zbor in Orkester Slovenske filharmonije za koncertno delovanje v letu 1951
  • Vladimir Pavšič - Matej Bor za pesniško zbirko Bršljan nad jezom
  • Vladimir Rijavec za inscenacijo Romea in Julije v mariborski drami
  • Jože Plečnik za dosedanje delo na področju arhitekture
  • Dr. Anton Kuhelj za znanstvene razprave Novovrstne statične predstave konstrukcij kril in trupov letal, Prispevek k teoriji prozornosti lupin, Relaksacijske metode pri numeričnem obračunavanju
  • Dr. Dušan Lasič za organizacijo znanstvenega dela na Institutu za vakumsko tehniko
  • Dr. Svetozar Ilešič za razpravo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem
  • Dr. Ivan Vidav za delo Višja matematika I. in II. del
  • Zlatko Deniša za organizacijo ljudskega knjižničarstva v Celju
  • Srečko Tič za režisersko delo s kolektivom industrijske šole na Jesenicah

1951

1950

1949

  • Dr. Maks Samec za znanstvena raziskovanja in za znanstvene rezultate, ki so pomembni za izpolnitev petletnega plana
  • Anton Melik za knjigo Jugoslavija, zemljepisni pregled
  • Feliks Lobe za uspešno izvršitev važnih originalnih konstrukcij ter za ustanovitev in dograditev strojnega instituta
  • Dr. Milovan Goljevšček za izvrševanje modelnih poskusov za hidrocentralne, kar je velikega pomena za izvajanje petletnega plana ter za izgradnjo vodogradbenega laboratorija
  • Dr. Srečko Brodar za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč, zlasti v Betalovem spodmolu pri Postojni
  • Dr. Igor Tavčar za učbenik o notranjih boleznih, ki je zidan na avtorjevih lastnih izkušnjah in opažanjih ter vsebuje sodobne pridobitve interne medicine
  • Ciril Kosmač za scenarij Na svoji zemlji
  • Anton Ingolič za roman Pot po nasipu
  • France Bevk za mladinsko povest Tonček
  • Vladimir Levstik za dobre prevode, zlasti za prevod Gogoljevega Tarasa Bulbe ter de Costerja Ulenspiegel in Lam Dobrin
  • France Mihelič za deli: Kolona v snegu, Vaška ječa (likovni deli)
  • France Pavlovec za deli: Sava, Soča (likovni deli)
  • Božidar Jakac za Ilustrativni ciklus XIV. Divizija na Štajerskem
  • Božidar Pengov za kip Odločitev
  • Frančišek Smerdu za kip Franceta Prešerna
  • Jože Plečnik za projekt monumentalne palače Ljudske skupščine LRS ter za vrsto spomenikov NOB pri nas, v Splitu in Kraljevu
  • Branko Gavella za režijo drame Gow-d´Usseaju Globoko so korenine, Turgenjeva Mesec dni na vasi in za režijo Janačkove opere Jenufa
  • Slavko Jan za režijo Cankarjevih Hlapcev
  • Hinko Leskovšek za režijo Musorgskijeve opere Soročinski sejem in Donizettijeve opere Don Pasquale
  • Ivan Cesar za vlogo Berdena v Kranjčevi drami Pot do zločina
  • Stane Sever za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih
  • Milan Skrbinšek za vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih
  • Branka Verdonik za vlogo Grudnovke v Cankarjevi drami Za narodov blagor
  • Valerija Heybal za vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi in za vlogo Leonore v Beethovnvi operi Fidelio
  • Elza Karlovac za vlogo Jele v Kozinovi operi Ekvinokcij in za vlogo cerkovnice Bugyjevke v Janačkovi operi Jenufa
  • Rudolf Francl za vlogo Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi Tosca
  • Ladislav Korošec za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Donizettija
  • Samo Smerkolj za vlogo Jevgenija Onjegina v istoimenski operi Čajkovskega
  • Pia Mlakar in Pino Mlakar za Dvorakov balet Cekin ali gosli in Soročinski sejem
  • Anton Neffat za dirigiranje: Čajkovski Jevgenij Onjegin, Puccini La Boheme ter za uspešno umetniško vodstvo mariborske opere
  • Ernest Franz za inscenacije:B.Kreft:Krajnski komedijanti, Sheridan: Šola za obrekovanje in Beethoven: Fidelio
  • Viktor Molka za inscenacije: Cankar:Hlapci, Donizetti Don Pasquale, Kranjec: Pot do zločina, Musorgski: Soročinski sejem
  • Marijan Lipovšek za Simfonijo I. stavek
  • Uroš Krek za Koncert za violino in orkester
  • Jakov Cipci za dirigiranje orkestra Slovenske filharmonije
  • Rado Simoniti za dirigiranje in organizacijo zbora Slovenske filharmonije
  • Anton Trost za izvedbo klavirskih koncertov

1948

1947


Zunanje povezave