Založba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:43, 9. maj 2011

Založba (izdajatelj) je podjetje, ki skrbi za razmnoževanje in razpečevanje tiska, glasbe, umetnosti in znanosti. Založba običajno sklene pogodbo z avtorjem. V pogodbi po navadi odkupi avtorske pravice in se obveže razmnožiti, oglaševati, financirati in distribuirati kopije avtorskega izdelka. Za produkcijo knjig skrbijo uredniki, oblikovalci, marketingarji, promotorji itn.

Članek v delu!

Delovanje založb

Slovenske knjižne založbe temeljijo na zelo raznolikem delovanju in poslovanju, saj izhajajo iz različnih poslovno-ekonomskih-družbenih predpostavk, zgodovinskih okoliščin in vizij, kakšno je in kakšno mora biti knjižno založništvo ^[1]

Tipi založb in definicije

Pri klasifikaciji slovenskih založb lahko uporabimo več kriterijev. Ti kriteriji so velikost podjetja oz. število zaposlenih, prihodki in število izdanih naslovov.

Razvrstitev glede na št. zaposlenih. Po klasifikaciji Zakona o gospodarskih združbah (ZGD) so mala podjetja tista, ki imajo manj kot 49 zaposlenih, srednja tista s 50 do 200 zaposlenimi in večja tista z več kot dvesto zaposlenimi. V Sloveniji spada pod velike založbe Mladinska knjiga, imamo pa tudi nekaj malih založb ter veliko mikro založb.

Razvrstitev glede prihodka. Družbe so razvrščene v posamezno dejavnost po primarni dejavnosti oz. po dejavnosti, ki so jo deklarirale kot primarno in ki prinaša največji delež prihodka. V tem primeru DZS na primer ne spada direktno med založbe, saj ji je primarna dejavnost trgovina na debelo.

Razvrstitev po številu izdanih knjig. Če za mejo velike založbe postavimo 300 knjig letno, spadata sem samo Mladinska knjiga in Učila International, za srednje velike založbe, ki izdajo od 70 do 300 knjig, pa spadajo Rokus, DZS, Modrijan, Celjska Mohorjeva družba, Družina, Didaktika in Študentska založba.

Začetki založništva na Slovenskem

Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas protenstatizma, ko dobimo leta 1550 prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun avtor Primož Trubar je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik ^[2]. Slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575, ko Janez Mandelc v Ljubljani odpre prvo tiskarno. Protireformacija kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več. Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva Janez Vajkard Valvasor, ko je v svojem gradu Bogenšperg izdal svoje delo Slava vojvodine Kranjske. V 2. polovici 19. stoletja se ustanovita najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in Slovenska matica leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi z katoliško cerkvijo.

Reference

↑ 1. Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.
↑ 2. Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

[1] 1. Rugelj, S. (2010). Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom. Ljubljana: Cankarjeva založba.

[2] 2. Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

[1]

[2]

@@ Vrstica 15: / Vrstica 15: @@
 ==Začetki založništva na Slovenskem==
-Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protenstatizem|protenstatizma]], ko dobimo leta 1550 prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun [[avtor]] [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik <ref>2. Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref> Slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575, ko Janez Mandelc v Ljubljani odpre prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več.
+Ključnega pomena za slovensko založništvo je čas [[Protenstatizem|protenstatizma]], ko dobimo leta 1550 prvi slovenski knjigi, Catechismus in Abecedarium, ki pomenita začetek slovenske pismenosti in književnosti. Njun [[avtor]] [[Primož Trubar]] je zato poimenovan tudi kot prvi slovenski založnik <ref>2. Milošič, A. (2005). Slovensko založništvo med državnimi podporami in trgom. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.</ref>. Slovenski protestanje so svoja dela morali tiskati na nemškem vse do leta 1575, ko Janez Mandelc v Ljubljani odpre prvo tiskarno. [[Protireformacija]] kmalu zatre ta razvoj, katerega temelji so že bili postavljeni in tako v letih 1615 in 1672 ne izide nobena knjiga več.
 Leta 1689 naredi pomemben korak v razvoju založništva [[Janez Vajkard Valvasor]], ko je v svojem [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperg]] izdal svoje delo [[Slava vojvodine Kranjske]].
 V 2. polovici 19. stoletja se ustanovita najstarejši slovenski založbi, Mohorjeva družba leta 1852 in [[Slovenska matica]] leta 1864, ki delujeta še danes v povezavi z katoliško cerkvijo.