Ajda: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
preureditev fotk, pp tabele
Krefts (pogovor | prispevki)
675 urejanj
Kopiranje na samostojno geslo
Vrstica 59: Vrstica 59:
| [[Fagopirin]]|| 0,4 do 0,6 mg/g [[fagopirin]]ov (odkrili so vsaj 3 podobne spojine)<ref>{{cite journal| author=Eguchi K, Anase T and Osuga H | title=Development of a High-Performance Liquid Chromatography Method to Determine the Fagopyrin Content of Tartary Buckwheat (Fagopyrum tartaricum Gaertn.) and Common Buckwheat (F. esculentum Moench)| journal=Plant Production Science| year=2009| volume=12| issue=4| pages=475–480| doi = 10.1626/pps.12.475}}</ref><ref>{{cite journal| author=Ožbolt L, Kreft S, Kreft I, Germ M and Stibilj V | title=Distribution of selenium and phenolics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of UV-B radiation | journal=Food Chemistry| year=2008| volume=110| issue=3| pages=691–696 | doi = 10.1016/j.foodchem.2008.02.073}}</ref>
| [[Fagopirin]]|| 0,4 do 0,6 mg/g [[fagopirin]]ov (odkrili so vsaj 3 podobne spojine)<ref>{{cite journal| author=Eguchi K, Anase T and Osuga H | title=Development of a High-Performance Liquid Chromatography Method to Determine the Fagopyrin Content of Tartary Buckwheat (Fagopyrum tartaricum Gaertn.) and Common Buckwheat (F. esculentum Moench)| journal=Plant Production Science| year=2009| volume=12| issue=4| pages=475–480| doi = 10.1626/pps.12.475}}</ref><ref>{{cite journal| author=Ožbolt L, Kreft S, Kreft I, Germ M and Stibilj V | title=Distribution of selenium and phenolics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of UV-B radiation | journal=Food Chemistry| year=2008| volume=110| issue=3| pages=691–696 | doi = 10.1016/j.foodchem.2008.02.073}}</ref>
|}
|}

===Rutin===
'''Rutin''', imenovan tudi rutozid in kvercetin-3-rutinozid, je naravni flavonoid in [[antioksidant]]. To učinkovino poleg drugih [[flavonoidi|flavonoidov]] (kvercitrin, hiperozid) uvrščamo med vitamin P, čeprav ni striktno [[vitamin]]. Ajda spada med [[rastline]] z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida, ki je zastopan predvsem v listih in cvetovih. Homeopati uporabljajo svežo rastlino za izdelavo homeopatskih pripravkov, v fitoterapevtske namene pa služi posušena zel.<ref>http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno</ref> Vsebnost rutozida je največja ob začetku cvetenja in se do zrelosti plodov močno zniža. Drugi viri rutina so še:marelica, češnja, sliva, šipek, maline,… Ni pa ga moč najti v drugih vrstah zrn (riž, pšenica). Rutin je dobro topen v vodi, zato si iz droge lahko pripravljamo [[poparek]]. Kot [[prehransko dopolnilo]] se ga uporablja predvsem peroralno v obliki [[zeliščni čaj|zdravilnih čajev]], kapsul ali [[tableta|tablet]].<ref>
http://www.herbalextractsplus.com/rutin.cfm </ref> <ref>http://www.vitamins-supplements.org/rutin.php</ref>

'''Delovanje:'''
*Rutin je učinkovit [[antioksidant]] s sposobnostjo ukleščenja kovinskih ionov, kot je [[železo]] in tako zmanjšuje Fentonovo reakcijo, pri kateri nastajajo škodljivi kisikovi [[radikal|radikali]]. Rutin s tem zavira lipidno peroksidacijo, katere posledice so poškodbe [[celična membrana|celične membrane]].<ref>http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno</ref>
*Rutin zmanjšuje preveliko prepustnost [[kapilara|kapilar]] in povečuje mikrocirkulacijo - pretok krvi v kapilarah. Posledica krepitve kapilar je preprečevanje [[edem|edemov]], izboljšajo se znaki venskega popuščanja, ki vodijo do kronične bolezni ven na nogah [[krčne žile|(krčne žile)]]. Poleg venskega popuščanja so ugodni učinki na krepitev kapilar želeni tudi pri drugih bolezenskih stanjih, npr. pri [[hemeroidi|hemoroidih]], krvavitvah iz dlesni in nosu, revmatičnih obolenjih in artritisu.
**Mesto delovanja je kapilarni endotelij - notranja plast žilne stene, kjer rutozid deluje kot zaviralec [[hialuronidaza|hialuronidaze]]. Ta encim razgrajuje hialuronsko kislino, ki skrbi za uravnavanje prepustnosti žilne stene. Koncentracija hialuronidaze se poveča pri vnetnih procesih - žilna stena postane ohlapna in prepustna, posledica je nabiranje vode v tkivu oz. edemi.<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/zdravilne-rastline_3/navadna-ajda</ref>
*antimikrobno in virustatično delovanje rutina <ref>http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno</ref>
*določene raziskave poročajo tudi o antikancerogenem delovanju rutina <ref>http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno</ref>
*krepi delovanje [[vitamin C|vitamina C]] – pomembno vzajemno delovanje <ref>http://www.herbalextractsplus.com/rutin.cfm </ref>

'''Povzetki nekaterih [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]]:'''
*V študiji na bolnikih z motnjami krvnega obtoka je po 6 tedenskem jemanju pripravka [[zel|zeli]] ajde prišlo do izboljšanja znakov glede na oceno bolnika ([[bolečina]], krči, otekle noge) in glede na rezultate fizikalnih meritev (npr. elastičnost, zmanjšan obsega edema)
*Klinična študija, v kateri so bolniki s kroničnim venskim popuščanjem 12 tednov pili čaj iz zeli ajde, je pokazala značilno izboljšanje stanja - zmanjša nastajanje edemov (zmanjšanje volumna stopal in spodnjega dela nog, kapilarne prepustnosti in premera obeh femoralnih ven) brez opaženih [[stranski učinek|neželenih učinkov]].
*Tudi rezultati druge klinične študije z 12-tedenskim zdravljenjem bolnikov s kroničnim venskim popuščanjem s kombinacijo flavonoida trokserutina in zeli ajde v obliki tablet so bili dobri: zmanjšanje edema v spodnjem delu nog, izboljšanje kliničnih znakov in dobro prenašanje.<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/zdravilne-rastline_3/navadna-ajda</ref>

'''Opozorilo:'''
Pri rednem uživanju ajde lahko pride do zatesnitve žil in morda tudi zožitve. Posledica je lahko rahlo zvišanje krvnega tlaka. Ljudje s povišanim ali visokim krvnim tlakom in tisti, ki so k temu nagnjeni, ajde ne smejo uživati vsak dan.


== Reference ==
== Reference ==

Redakcija: 10:10, 9. maj 2011

Za druge pomene glej Ajda (razločitev).
Za narodnozabavni ansambel glej Ansambel Ajda.
Navadna ajda

cvetoča ajda
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Caryophyllales (klinčkovci)
Družina: Polygonaceae (dresnovke)
Rod: Fagopyrum
Vrsta: F. esculentum
Znanstveno ime
Fagopyrum esculentum
Moench

Navadna ajda (znanstveno ime Fagopyrum esculentum) je rastlina iz rodu Fagopyrum (ki ga včasih obravnavamo skupaj z rodom Polygonum) iz družine Polygonaceae. V istem rodu je tudi tatarska ajda oz. nora ajda (F. tartaricum Gaertn). Uvrščamo jo med žita, čeprav botanično ne spada med trave (Poaceae), kamor spada večina ostalih žit.

Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nem. Heide 'ajd, pogan'. Žitarica je tako poimenovana, ker so jo v 12. stoletju iz poganskih krajev ter Kitajske v Evropo prinesli križarji. [1] Latinsko ime Fagopyrum in angleško ime buckwheat pomeni »bukovo žito« in pove, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim.

Uporaba

Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi.

Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Japonski ajdovi rezanci

Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina. Uporabljajo jo za zdravljenje venske insuficience (krčne žile). Znana slovenska narodna pesem pravi »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...« - vendar jo je na poljih Slovenije vse manj, zaradi toge birokratske, kmetijske politike in uničenega semenarstva. Kupujejo se slabi hibridi, neustrezni našim razmeram. Zdravilni učinki ajde so tako izgubljeni. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, katere so uspevale v višjih legah. V času cvetenja je bila ajda odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj. Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot pri nas beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti fagopyrina, ob izpostavljanju svetlobi povzoči kožne izpuščaje.[2]

Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih povzoroči alergije.[3][4]

Kemijska sestava

Seme
Škrob 71–78% v kaši

70–91% v različnih tipih moke.[5][6][7]
Škrob je sestavljen iz 25% amiloze in 75% amilopektina.
V odvisnosti od načina toplotne obdelave (kuhanja) lahko vsebuje od 7 do 37% rezistentnega škroba.

Beljakovine 18% z biološko vrednostjo nad 90%.[8]

Visoka biološka vrednost je posledica velike vsebnosti esencielnih aminokilin[9], posebno lizina, treonina, triptofana in žveplo vsebujočih aminokislin cisteina in metionina.[10]

Minerali Vsebuje veliko železa (60–100 ppm), cinka (20–30 ppm) in selena (20–50 ppb).[11][12]
Antioksidanti 10–200 ppm rutina in 0,1–2% tannina[13]
Aromatične snovi Salicilaldehid (2-hidroksibenzaldehid) so identificirali kot najbolj značilno sestavino ajdovega vonja[14]. 2,5-dimetil-4-hidroksi-3(2H)-furanon, (E,E)-2,4-dekadienal, fenilacetaldehid, 2-metoksi-4-vinilfenol, (E)-2-nonenal, dekanal in heksanal prav tako prispevajo k vonju. Vsi imajo vrednost aktivnosti vonja nad 50[15].
Zel
Antioksidanti 1–10% rutina in 1–10% tannina[16]
Fagopirin 0,4 do 0,6 mg/g fagopirinov (odkrili so vsaj 3 podobne spojine)[17][18]

Reference

  • Alternative Field Crops Manual
  • Damania, A.B. 1998. "Diversity of Major Cultivated Plants Domesticated in the Near East".[1]
  • Mazza, G. 1992. Buckwheat (Fagopyrum esculentum), the crop and its importance, p. 534-539. In: R. MacRae (ed.). Encyclopedia of food science, food technology and nutrition. Academic Press Ltd., London.
  • Mazza, G. 1993. Storage, Processing, and Quality Aspects of Buckwheat Seed, p. 251-255. In: J. Janick and J.E. Simon (eds.), New crops. Wiley, New York.
  • Marshall, H.G. and Y. Pomeranz. 1982. Buckwheat description, breeding, production and utilization, p. 157-212 In: Y. Pomeranz (ed.). Advances in cereal science and technology. Amer. Assoc. Cereal Chem., St. Paul, MN.
  • McGregor, S.E. 1976. Insect Pollination Of Cultivated Crop Plants, chap. 9 Crop Plants and Exotic Plants. U.S. Department of Agriculture. As found on the website of the Carl Hayden Bee Research Center of the USDA Agricultural Research Service.[2]

Opombe

  1. ↑ Snoj, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan. Str. 6.
  2. ↑ Arbor, G. (december 2004). »Are Buckwheat Greens Toxic?«.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) From the Townsend Letter for Doctors & Patients.
  3. ↑ Dermatophagoides Farinae, an Important Allergenic Substance in Buckwheat-Husk Pillows, Yonsei Medical Journal 1987 December;28(4):274-281 HTML summary, Full text PDF
  4. ↑ Endotoxin and House Dust Mite Allergen Levels on Synthetic and Buckwheat Pillows, Journal of Korean Medical Science, 2004; 19: 505-8 ISSN 1011-8934 PDF
  5. ↑ Skrabanja V, Kreft I, Golob T, Modic M, Ikeda S, Ikeda K, Kreft S, Bonafaccia G, Knapp M, Kosmelj K. (2004). »Nutrient content in buckwheat milling fractions«. Cereal Chemistry. 81 (2): 172–176. doi:10.1094/CCHEM.2004.81.2.172.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  6. ↑ Skrabanja V, Laerke HN, Kreft I (1998). »Effects of hydrothermal processing of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) groats on starch enzymatic availability in vitro and in vivo in rats«. Journal of Cereal Science. 28 (2): 209–214. doi:10.1006/jcrs.1998.020. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  7. ↑ Skrabanja V, Elmstahl HGML, Kreft I, Bjorck IME (2001). »Nutritional properties of starch in buckwheat products: Studies in vitro and in vivo«. Journal of Agricultural and Food Chemistry. 49 (1): 490–496. doi:10.1021/jf000779w. PMID 11170616. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  8. ↑ Eggum BO, Kreft I, Javornik B (1980). »Chemical-Composition and Protein-Quality of Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench)«. Qualitas Plantarum-Plant Foods for Human Nutritio. 30 (3–4): 175–179. doi:10.1007/BF01094020.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  9. ↑ Buckwheat Profile
  10. ↑ Bonafaccia G, Marocchini M, Kreft I (2003). »Composition and technological properties of the flour and bran from common and tartary buckwheat«. Food Chemistry. 80 (1): 9–15. doi:10.1016/S0308-8146(02)00228-5.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  11. ↑ S. Ikeda, Y. Yamashita and I. Kreft (2000). »Essential mineral composition of buckwheat flour fractions«. Fagopyrum. 17: 57–61.
  12. ↑ Bonafaccia, L. Gambelli, N. Fabjan and I. Kreft (2003). »Trace elements in flour and bran from common and tartary buckwheat«. Food Chemistry. 83 (1): 1–5. doi:10.1016/S0308-8146(03)00228-0. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  13. ↑ Kreft S, Knapp M, Kreft I (1999). »Extraction of rutin from buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) seeds and determination by capillary electrophoresis«. Journal of Agricultural and Food Chemistry. 47 (11): 4649–4652. doi:10.1021/jf990186p. PMID 10552865. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  14. ↑ Janes D, Kreft S (2008). »Salicylaldehyde is a characteristic aroma component of buckwheat groats«. Food Chemistry. 109 (2): 293–298. doi:10.1016/j.foodchem.2007.12.032.
  15. ↑ Janes D, Kantar D, Kreft S, Prosen H (1. januar 2009). »Identification of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) aroma compounds with GC-MS«. Food Chemistry. 112 (1): 120–124. doi:10.1016/j.foodchem.2008.05.048.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  16. ↑ Kreft S, Strukelj B, Gaberscik A, Kreft I (2002). »Rutin in buckwheat herbs grown at different UV-B radiation levels: comparison of two UV spectrophotometric and an HPLC method«. J Exp Bot. 53 (375): 1801–4. doi:10.1093/jxb/erf032. PMID 12147730. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |month= (pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  17. ↑ Eguchi K, Anase T and Osuga H (2009). »Development of a High-Performance Liquid Chromatography Method to Determine the Fagopyrin Content of Tartary Buckwheat (Fagopyrum tartaricum Gaertn.) and Common Buckwheat (F. esculentum Moench)«. Plant Production Science. 12 (4): 475–480. doi:10.1626/pps.12.475.
  18. ↑ Ožbolt L, Kreft S, Kreft I, Germ M and Stibilj V (2008). »Distribution of selenium and phenolics in buckwheat plants grown from seeds soaked in Se solution and under different levels of UV-B radiation«. Food Chemistry. 110 (3): 691–696. doi:10.1016/j.foodchem.2008.02.073.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ajda.
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Ajda
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ajda&oldid=2928585«