Dolžina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mjbmrbot (pogovor | prispevki)
m r2.7.1) (robot Dodajanje: arc:ܐܘܪܟܐ
m +1
Vrstica 19: Vrstica 19:
* [[milja|ameriška geodetska milja]] (1609,347 m),
* [[milja|ameriška geodetska milja]] (1609,347 m),
* [[milja]] (1609,344 m) (mednarodna milja),
* [[milja]] (1609,344 m) (mednarodna milja),
* [[vrsta (dolžinska mera)|vrsta]] (1066,781 m),
* [[kilometer]] (1000 m),
* [[kilometer]] (1000 m),
* [[Eratostenov stadij]] (231 m),
* [[Eratostenov stadij]] (231 m),

Redakcija: 13:22, 1. maj 2011

Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.

V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.

Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:

Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.

Glej tudi