Rimske številke: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.5.1) (robot Spreminjanje: de:Römische Zahlendarstellung |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: bo:རོ་མའི་ཨང་ཀི། |
||
Vrstica 57: | Vrstica 57: | ||
[[be-x-old:Рымскія лічбы]] |
[[be-x-old:Рымскія лічбы]] |
||
[[bg:Римски цифри]] |
[[bg:Римски цифри]] |
||
[[bo:རོ་མའི་ཨང་ཀི།]] |
|||
[[br:Niveradur roman]] |
[[br:Niveradur roman]] |
||
[[bs:Rimski brojevi]] |
[[bs:Rimski brojevi]] |
Redakcija: 01:56, 15. april 2011
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima. Temelji na določenih črkah, ki so jim prirejene številske vrednosti:
- I ali i za ena,
- V ali v za pet,
- X ali x za deset,
- L ali l za petdeset,
- C ali c za sto,
- D ali d za petsto,
- M ali m za tisoč.
Sestav ni poznal števila ali znaka za nič.
Pravila za tvorjenje rimskih številk
- Števke se seštevajo, kadar števki z večjo vrednostjo sledi števka z manjšo ali enako vrednostjo, npr.:
- XVII = 10 + 5 + 1 + 1 = 17
- Posamična števka z manjšo vrednostjo na mestu levo od števke z večjo vrednostjo se od slednje odšteje, npr.:
- IV = 5 − 1 = 4
- CM = 1000 − 100 = 900
- Skupaj lahko stojijo največ tri števke z enako vrednostjo (izjema, ki je ostanek starejšega načina pisanja rimskih številk, je število IIII na številčnicah nekaterih ur in na kartah za tarok), npr.:
- XXX = 30
- XL = 40 (in ne XXXX)
- IX = 9 (in ne VIIII)
- Dovoljenih je samo teh šest odštevanj: IV, IX, XL, XC, CD, CM
- XCIX = 99 (in ne IC)
- Če je število moč zapisati na več različnih načinov, uporabimo najkrajšega:
- XCIX = 99 (in ne LXLIX)
- Števk V, L in D nikoli ne uporabljamo v subtraktivnem načinu:
- XCV = 95 (in ne VC)
- Števila prek 3000 so ponekod predstavljena tako, da so tisočice obkrožene, npr:
- (IX)LIV = 9054
- |M| = 1 000 000
- V = 5 000
- X = 10 000
- L = 50 000
- C = 100 000
- D = 500 000
- M = 1 000 000