Nerazločljiva delca: Razlika med redakcijama
m onaglasitev |
m tn |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
* [[fermion]]i, ki zaradi [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ne morejo imeti enakih kvantnih stanj. Na primer: elektroni, [[nevtrino|nevtrini]], [[kvark]]i, [[proton]]i, [[nevtron]]i ali atomi [[helij-3|helija-3]]. |
* [[fermion]]i, ki zaradi [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ne morejo imeti enakih kvantnih stanj. Na primer: elektroni, [[nevtrino|nevtrini]], [[kvark]]i, [[proton]]i, [[nevtron]]i ali atomi [[helij-3|helija-3]]. |
||
Dejstvo, da sta dva delca nerazločljiva, ima pomembne posledice v [[statistična mehanika|statistični mehaniki]]. Izračuni v statistični mehaniki se opirajo na [[verjetnost]]ne metode, ki so občutljive na to, ali so proučevana [[telo (fizika)|telesa]] razločljiva ali ne. Zaradi tega se nerazločljivi delci [[statistika|statistično]] vedejo precej različno od razločljivih delcev. Nerazločljivost delcev |
Dejstvo, da sta dva delca nerazločljiva, ima pomembne posledice v [[statistična mehanika|statistični mehaniki]]. Izračuni v statistični mehaniki se opirajo na [[verjetnost]]ne metode, ki so občutljive na to, ali so proučevana [[telo (fizika)|telesa]] razločljiva ali ne. Zaradi tega se nerazločljivi delci [[statistika|statistično]] vedejo precej različno od razločljivih delcev. Nerazločljivost delcev so na primer predlagali za rešitev [[Gibbsov paradosk|Gibbsovega paradoksa o mešanju]], po katerem se lahko [[entropija]] zaprtega sistema zmanjšuje, kar je kršitev [[drugi zakon termodinamike|2. zakona termodinamike]]. |
||
{{phys-stub}} |
{{phys-stub}} |
||
Redakcija: 12:54, 1. april 2011
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki ju med seboj ne moremo razločiti, tudi načeloma ne. Med nerazločljive delce spadajo osnovni delci, kot so elektroni, in tudi sestavljeni delci, kot so atomi ali molekule v so v točno enakem kvantnem stanju.
Obstajata dve glavni kategoriji nerazločljivih delcev:
- bozoni, ki si delijo enaka kvantna stanja. Na primer: fotoni, gluoni, fononi ali atomi helija-4,
- fermioni, ki zaradi Paulijevega izključitvenega načela, ne morejo imeti enakih kvantnih stanj. Na primer: elektroni, nevtrini, kvarki, protoni, nevtroni ali atomi helija-3.
Dejstvo, da sta dva delca nerazločljiva, ima pomembne posledice v statistični mehaniki. Izračuni v statistični mehaniki se opirajo na verjetnostne metode, ki so občutljive na to, ali so proučevana telesa razločljiva ali ne. Zaradi tega se nerazločljivi delci statistično vedejo precej različno od razločljivih delcev. Nerazločljivost delcev so na primer predlagali za rešitev Gibbsovega paradoksa o mešanju, po katerem se lahko entropija zaprtega sistema zmanjšuje, kar je kršitev 2. zakona termodinamike.
