Nerazločljiva delca: Razlika med redakcijama
m r2.7.1) (robot Dodajanje: ar, ca, cs, de, es, fr, gl, it, pl, pt, ru, sk, sv, uk, zh |
m slog |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Nerazločljiva delca''' ali '''identična delca''' sta [[delec|delca]], ki ju ne moremo razločiti |
'''Nerazločljiva delca''' ali '''identična delca''' sta [[delec|delca]], ki ju med seboj ne moremo razločiti, tudi [[načelo]]ma ne. Med nerazločljive delce spadajo [[osnovni delec|osnovni delci]], kot so [[elektron]]i, in tudi sestavljeni delci, kot so [[atom]]i ali [[molekula|molekule]] v so v točno enakem [[kvantno stanje|kvantnem stanju]]. |
||
Obstajata dve glavni kategoriji nerazločljivih delcev: |
Obstajata dve glavni kategoriji nerazločljivih delcev: |
Redakcija: 12:51, 1. april 2011
Nerazločljiva delca ali identična delca sta delca, ki ju med seboj ne moremo razločiti, tudi načeloma ne. Med nerazločljive delce spadajo osnovni delci, kot so elektroni, in tudi sestavljeni delci, kot so atomi ali molekule v so v točno enakem kvantnem stanju.
Obstajata dve glavni kategoriji nerazločljivih delcev:
- bozoni, ki si delijo enaka kvantna stanja. Na primer: fotoni, gluoni, fononi ali atomi helija-4,
- fermioni, ki zaradi Paulijevega izključitvenega načela, ne morejo imeti enakih kvantnih stanj. Na primer: elektroni, nevtrini, kvarki, protoni, nevtroni ali atomi helija-3.
Dejstvo, da sta dva delca nerazločljiva, ima pomembne posledice v statistični mehaniki. Izračuni v statistični mehaniki se opirajo na verjetnostne metode, ki so občutljive na to, ali so proučevana telesa razločljiva ali ne. Zaradi tega se nerazločljivi delci statistično vedejo precej različno od razločljivih delcev. Nerazločljivost delcev sop na primer predlagali za rešitev Gibbsovega paradoksa o mešanju, po katerem se lahko entropija zaprtega sistema zmanjšuje, kar je kršitev 2. zakona termodinamike.