Podnebna spremenljivost: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m slog, replaced: | ]] → |*]]
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
Vrstica 57: Vrstica 57:
[[ms:Perubahan iklim]]
[[ms:Perubahan iklim]]
[[my:ရာသီဥတုပြောင်းလဲခြင်း]]
[[my:ရာသီဥတုပြောင်းလဲခြင်း]]
[[ne:जलवायु परिवर्तन]]
[[nl:Klimaatverandering]]
[[nl:Klimaatverandering]]
[[nn:Klimaendring]]
[[nn:Klimaendring]]

Redakcija: 20:35, 31. marec 2011

Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.

V zadnjih desetletjih opazujemo spremembe, ki so verjetno posledica človeških dejavnosti, zlasti izgorevanja fosilnih goriv, zaradi česar se povečuje koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju. Ta plin povzroča učinek tople grede. Možno je, da bo nadaljnje izgorevanja premoga in ogljikovodikov povzročilo znatno povečanje temperature in druge, po pričakovanju večinoma neugodne učinke. Dolgoletno prizadevanje ekologov in okoljskih aktivistov je privedla do prvih mednarodnih ukrepov za zmanjšanje antropogenih sprememb podnebja, vključno s Kjotskim protokolom.

V okoli 4,5 milijardah letih obstoja Zemlje kot planeta so se razmere v njenem ozračju zelo spreminjale. Tudi v novejši zgodovini poznamo ledene dobe in toplejša obdobja. Kompleksnost pojavov dopušča dvome o vzrokih sedanjih klimatskih sprememb, vendar med strokovnjaki prevladuje mnenje, da spremembe povzroča (tudi) človek.

Posledice podnebnih sprememb

Posledice sprememb podnebja so tudi vse pogostejši orkani.

Spremembe podnebja so se izrazito pokazale v poletju 2003. V Španiji in na Portugalskem je bilo zaradi vročine zelo veliko gozdnih požarov. V Sloveniji je bila izmerjena najvišja temperatura v zadnjih 100 letih +40˚C in Triglavski ledenik je skoraj izginil. V Grčiji so našteli rekordno število vročih dni. V Franciji pa je zaradi vročinske kapi umrlo 15 000 otrok in starejših.

Podnebne spremembe bodo terjale mnogo žrtev. Otoškim ljudem grozi naraščanje morske gladine in orkani, Afričanom suša, ljudem na celini poplave in zemeljski plazovi. Dogajanje je prikazano tudi v dokumentarnem filmu 2050 - Vihar v prihodnosti.

Posledica podnebnih sprememb bo izumrtje številnih živali – koral, polarnih medvedov, tjuljnjev, pingvinov. Uničeni bodo tudi alpski ekosistemi. Zaradi taljenja ledenikov nam bo zmanjkalo tudi velikih zalog pitne vode.

Viri

Zunanje povezave