Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
župniki so vedno rimskokatoliški
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 13: Vrstica 13:


Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Jožef Košič je prvi slovenski pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]], ki je pisal večinoma posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]]. Nove besede je tvoril tudi sam.<br>
Jožef Košič je prvi od slovenskih pisateljev na [[Madžarska|Madžarskem]] večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]]. Nove besede je tvoril tudi sam.<br>
Umrl na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in [[Madžarščina|madžarskim]] napisom.<br>
Umrl na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in [[Madžarščina|madžarskim]] napisom.<br>
Zelo pomembni za ohranitev [[Slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavestih [[Slovencev na Madžarskem|madžarskih Slovencev]] še danes.
Zelo pomembni za ohranitev [[Slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavestih [[Slovencev na Madžarskem|madžarskih Slovencev]] še danes.

Redakcija: 18:33, 31. marec 2011

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil učitelj iz Varaždina. Njegova mati, Ana Kregar, nižja plemkinja iz Ivancev.

Košičevi grob v seniškem pokopališču.
Spominska tabla v crkvu.

V mladih letih je bival pri Adamu Ivanociju v Beltincih. Na nižjo in višjo gimnazijo, je hodilv Kőszegu in Sombotelu. Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v Beltincih, v Turnišču, Rogašovcih, in Svetem Juriju. Na Gornjem Seniku je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do leta 1829 župnik v Dolnjem Seniku. Košič je avtor pokrajinske monografije O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28).
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov.
O vendskih-totih na Madžarskekem” je naprej objavil anonimno v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”), na Dunaju, leta 1824. Spis je ponatisnil János Csaplovics pod svojim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti) leta 1828. Leta 1829 pa ga je objavil v nemškem prevodu. V slovenščino prevedel madžarsko slovnico (1833).

Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja.
Jožef Košič je prvi od slovenskih pisateljev na Madžarskem večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora. Nove besede je tvoril tudi sam.
Umrl na Gornjem Seniku, v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in madžarskim napisom.
Zelo pomembni za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavestih madžarskih Slovencev še danes.

Stanko Vraz z ostro satiro je v sonetu Hoj Košič! ošvrknil Košiča, za madžarske slovnice "na vandalszka vüszta". Ob koncu 18. stoletja se je začel prebujati madžarski nacionalizem, v okviru katerega so se pojavile težnje k asimiliaciji nemadžarskega prebivalstva (»madžarizaciji«), ampak je zmota, da Košič to je pomagal.

Dela

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.

Glej tudi