Dolžina: Razlika med redakcijama
m r2.5.2) (robot Dodajanje: be, ml, mr, nn, pnb, sh Spreminjanje: cv |
m r2.7.1) (robot Dodajanje: arc:ܐܘܪܟܐ |
||
Vrstica 75: | Vrstica 75: | ||
[[an:Longaria]] |
[[an:Longaria]] |
||
[[ar:طول]] |
[[ar:طول]] |
||
[[arc:ܐܘܪܟܐ]] |
|||
[[az:Uzunluq (Fizika)]] |
[[az:Uzunluq (Fizika)]] |
||
[[bat-smg:Ėlgoms]] |
[[bat-smg:Ėlgoms]] |
Redakcija: 07:30, 21. marec 2011
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.