Velika nagrada Francije 1906: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
[[Slika:1906 French Grand Prix Finish.jpg|thumb|300px|right|Zmagovalec [[Ferenc Szisz]] ob prečkanju cilja]]
Na Sziszovem Renaultu je v zadnjem krogu dirke prišlo do okvare zadnjega vzmetenja, toda prednost več kot pol ure mu je zadoščala za pazljivo vožnjo do cilja v vodstvu. Zamaha s črno zastavo za zmagovalca dirke je bil delež po skupnem času 12:12:07,0 ob prečkanju ciljne črte. Szisz je tudi dosegel najvišjo hitrost na ravnini, 154 km/h.<ref name="when?"/><ref name="Hilton p. 26">Hilton (2005), str. 26</ref><ref name="Hodges p. 19">Hodges (1967), str. 19</ref> Dirko je končal 43 minut pred Nazzarom, ki je dirko končal kot drugi še tri minute pred Clémentom. Jules Barillier je osvojil četrto mesto, peti je bil Lancia, šesti pa Panhardov dirkač [[George Heath]]. Baras, ki je v prvem krogu postavil najhitrejši krog dirke, je zasedel sedmo mesto, osmo [[Arthur Duray]] z Lorraine-Dietrichom, deveto »Pierry« z Brasierom, deseti pa je bil »Burton«. Zadnji uvrščeni dirkač je bil »Mariaux«, ki je bil z Mercedesom enajsti, z zaostankov več kot štirih ur za zmagovalcem. Rougier, ki je postavil najhitrejši krog drugega dne s časom 53:16,4, je odstopil v desetem krogu po seriji predrtih pnevmatik.<ref name="Hodges p. 19"/> Med ostalimi odstopi so imeli Hémery, [[René Hanriot]] in [[Louis Wagner]] iz moštva Darracq vsi težave z motorjem, hladilniki na dirkalnikih Rigollyja, [[Xavier Civelli de Bosch|Xavierja Civellija de Boscha]] in Cagnoja so odpovedali, [[Pierre de Caters]], [[Hubert le Blon]], A. Villemain in [[Vincenzo Florio]] so odstopili zaradi okvar koles, Gabriel, »de la Touloubre« in [[Henri Tart]] zaradi ostalih mehanskih okvar, Fabry, Weilschott, Teste, Richez in [[Jacques Salleron]] pa zaradi trčenj. Edmond, Renault, je bil edini dirkač, ki je odstopil zaradi poškodbe dirkača.<ref name="Hodges p. 19"/>
 
=== Po dirki ===
[[Slika:1906 French Grand Prix victory ceremony.jpg|thumb|300px|right|Podelitev nagrad po dirki]]
 
Najboljši trije dirkači so bili pospremljeni do glavnih tribun, kjer so prejeli pokale. V intervjuju po dirki je Szisz govoril o skrbeh v zadnjih krogih dirke: »Bal sem se nečesa malega, kar bi mi lahko odvzelo zmago v trenutku, ko se je ta že zdela gotova.«<ref name="Hilton p. 26"/> Prestiž Sziszove zmage je Renaultu pomagal do povečanja prodaje avtomobilov, iz okoli 1600 leta 1906 do 3000 leto za tem in nato 4600 leta 1908.<ref name="Rendall p. 49">Rendall (1993), str. 49</ref> Toda dirka ni v pričakovani meri potrdila dominantnosti francoskih dirkalnikov, saj je italijanski dirkalnik osvojil drugo mesto, le sedem od triindvajsetih francoskih dirkalnikov pa je dirko končalo.<ref name="Hodges p. 19"/>
 
Razmislek o dirki s strani organizatorjev in medijev je bil večinoma v smeri, da je bila dirka slaba zamenjava za [[Gordon Bennet Cup v avtomobilizmu|Gordon Bennet Cup]]. Pomisleke so imeli predvsem zaradi predolge dirke in 90-sekundnega štartnega intervala, kar je pomenilo, da je bilo zelo malo direktnega tekmovanja med dirkači, vsak je vozil sam in le na čas.{{#tag:ref|Za primerjavo, dirke Gordon Bennet Cup so bile dolge le 548 km, manj od polovice razdalje te dirke.<ref name="Cimarosti p. 24">Cimarosti (1986), p. 24</ref> Na dirki leta 1905 so dirkalniki štartali v 5-minutnem intervalu, kar je več od 90-sekundnega intervala z dirke leta 1906.<ref name="Rendall p. 41">Rendall (1993), str. 41</ref>|group="op"}}<ref name="Hodges p. 19"/><ref name="Hilton pp. 26-27">Hilton (2005), str. 26–27</ref> ACF je ugotovil, da je bil pritisk na dirkače in mehanike sovoznike prevelik, zaradi prepovedi dela na dirkalniku s strani ostalih v času dirke.<ref name="Rendall p. 48-49">Rendall (1993), str. 48–49</ref> Ostal je tudi občutek, da je bil izid dirke v preveliki meri odvisen od Michelinovih snemljivih platišč. Clément je nastopil z edinim dirkalnikom Clément-Bayarda, brez te inovacije, po analizah po dirki pa je prav to prispevalo k dejstvu, da ga je Nazzaro prehitel drugi dan dirke, ko se je ustavil za menjavo pnevmatik.<ref name="Hodges p. 19"/><ref name="Rendall p. 49"/> Kljub temu pa se je ACF odločila na organizacijo dirke tudi v [[Velika nagrada Francije 1907|sledečem letu]].<ref name="Pomeroy p. 22">Pomeroy (1949), str 22</ref> Medijski odziv dirke je spodbudil tudi Nemce, da so organizirali podobno dirko za promocijo svoje avtomobilske industrije. Predhodnik [[Velika nagrada Nemčije|Velike nagrade Nemčije]], dirka [[Kaiser preis]], je bila prvič prirejena leta 1907.<ref name="Pomeroy p. 22"/>
 
Konferenca iz leta 1904, na kateri so ocenjevali francoski predloga za spremembo formule za dirke Gordon Bennett Cup, je vodila k ustanovitvi [[Association Internationale des Automobile Clubs Reconnus]] (AIACR; predhodnik [[FIA|Fédération Internationale de l'Automobile]]), organizacije za nadzor nad mednarodnim motoršportom.<ref name="Hodges p. 2"/><ref name="Hodges et. al. p. 10">Hodges et. al. (1981), str. 10</ref> Čeprav je že dirka iz leta 1901 zmagovalcem podelila nagrade imenovane ''[[Grand Prix de Pau]]'', pa dirka iz leta 1906 velja za prvo pravo mednarodno dirko z nazivom [[Dirke za Velike nagrade|Velika nagrada]] (''Grand Prix''). Do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bila to edina dirka z nazivom Velika nagrada (pogosto imenovana le kot »Velika nagrada«), danes pa je splošno znana kot prva dirka za Veliko nagrado.<ref name="when?"/><ref name="Cimarosti p. 25"/><ref name="Hodges et. al. p. 10"/>
 
== Rezultati ==
153.202

urejanji

Navigacijski meni