Velika nagrada Francije 1906

  Velika nagrada Francije 1906

Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Grandes Épreuves v sezoni 1906.
Datum	26. junij 1906
Urad. ime	9e Grand Prix de l'Automobile Club de France
Lokacija	Circuit de la Sarthe, Le Mans, Francija
Dirkališče	Javne ceste, 103,18 km
Razdalja	12 krogov, 1238,16 km
Vreme	Velika vročina, do 49° C
Najhitrejši krog
Dirkač	Paul Baras	Brasier
Čas	52:25,4	(v 1. krogu)
Stopničke
Prvi	Ferenc Szisz	Renault
Drugi	Felice Nazzaro	FIAT
Tretji	Albert Clément	Clément-Bayard

Velika nagrada Francije 1906 (francosko 9e Grand Prix de l'Automobile Club de France) je bila motošportna dirka, ki je potekala 26 in 27. junija 1906 na zaprtih javnih cestah v okolici Le Mansa. Dirko je organiziral francoski Automobile Club de France (ACF) kot poskus vzpodbude francoske avtomobilske industrije in kot alternativa dirkam Gordon Bennet Cup, ki so omejevale število sodelujočih na državo, ne glede na velikost njene industrije. Francija je imela v začetku 19. stoletja največjo avtomobilsko industrijo na svetu, kar je poskušala z dirko brez omejevanja nastopajočih na državo tudi poudariti. ACF je izbral stezo dolgo 103,18 km, sestavljeno predvsem iz makadamskih cest prevlečenih z gudronom, ki naj bi jo dirkači prevozili šestkrat v obeh dneh, kar znese 1238,16 km skupne dolžine dirke. Na dirki, ki je skupaj trajala preko dvanajst ur, je zmagal Ferenc Szisz za moštvo Renault. FIAT-ov dirkač Felice Nazzaro je osvojil drugo mesto, Albert Clément pa je bil tretji s Clément-Bayardom.

Paul Baras iz moštva Brasier je postavil najhitrejši krog dirke v svojem prvem krogu in držal prvo mesto na dirki do tretjega kroga, ko je vodstvo prevzel Szisz in ga ubranil vse do cilja. Visoke temperature so topile gudron, ki so ga pnevmatike dvigale in metale dirkačem zadaj v obraz. Zaradi tega so imeli mnogi težavo z vidljivostjo, kar je naredilo dirko še toliko nevarnejšo. Predrte pnevmatike so bile pogoste, proizvajalec pnevmatik Michelin je uvedel pnevmatike z odstranljivim platiščem, kar je močno skrajšalo čas menjave pnevmatik. To je pomagalo Nazzaru prehiteti Clémenta na drugi dan dirke, saj je FIAT to novost uporabljal, Clément-Bayard pa ne.

Renaultova zmaga je pripomogla k povečanju prodaje podjetja v letih po dirki. Kljub dejstvu, da je bila dirka druga z nazivom Velika nagrada, pa je postala splošno znana kot prva avtomobilska dirka za Veliko nagrado. Zaradi uspeha dirke jo je ACF priredil tudi sledeče leto, nemška avtomobilska industrija pa je leta 1907 organizirala dirko Kaiser preis, predhodnico Velike nagrade Nemčije.

Poročilo

Pred dirko

To je bila prva prava dirka za Veliko nagrado Francije, toda organizatorji so šteli tudi dirke od mesta do mesta, zato ima ta dirka v imenu številko sedem. Medtem, ko so dirke Gordon Bennet Cup med letoma 1900 in 1905 predstavljale uspešno promocijo za motošport, pa je bila Francija, ki je dominirala v proizvodnji avtomobilov v začetku 19. stoletja, prikrajšana. Problem ni bil v rezultatih dirk, saj so zmagali na štirih od šestih dirk, toda medtem ko so ostale države s težavo sestavile svoje moštvo za dirko, pa je morala Francija odsloviti več potencialnih moštev. Na dirki leta 1904 so bili tako le trije francoski dirkalniki od devetindvajsetih, čeprav si je za nastop na dirki prizadevalo veliko več francoskih proizvajalcev, tudi Clément-Bayard, Darracq, De Dietrich, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard, Serpollet in Turcat-Méry. Podobno se je pripetilo tudi na dirki leta 1905, ko se je za tri mesta na dirki potegovalo kar štiriindvajset francoskih proizvajalcev, tako so odpadli tudi Automoto, CGV, Clément-Bayard, Darracq, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard in Renault.

Ob ustanovitvi dirke Gordon Bennett Cup leta 1899 je bil motošport še v povojih, dirkalniki pa so bili zelo nezanesljivi. Do leta 1906 se je dirkaški šport spremenil v boj med konstruktorji za promocijo svojih avtomobilov. Zato so je francoski organizatorji odločili končati s prirejanjem dirke Gordon Bennett Cup, nadomestili pa bi jo z dirko, kjer bi lahko nastopili vsi konstruktorji. Tako je nastala Grand Prix dirka. Samo ime Grand Prix ni novo, saj je že leta 1901 potekala dirka z imenom Grand Prix de Pau, toda to je bila prva prava Grand Prix dirka oziroma dirka za Veliko nagrado, začetek nečesa, kar je danes Svetovno prvenstvo Formule 1.

Tovarno Renault je leta 1899 ustanovil Louis Renault, skupaj z bratoma Marcelom in Fernandom. Slednja sta že kmalu videla promocijsko vrednost motošporta in uspehi na dirkah od mesta do mesta so tovarni že hitro prinesli slavo. Toda na dirki Pariz-Madrid 1903 se je Marcel smrtno ponesrečil, zato se je Louis odločil umakniti z dirk, še vedno pa je priznaval promocijsko vrednost dirkaškega športa, zato so še vedno izdelovali dirkalnike. Louis mehanik na dirki Pariz-Madrid je bil Ferenc Szisz, Madžar rojen leta 1873. Po tem, ko je postal vodja Renaultovega testnega oddelka, je Szisz postal tudi glavni dirkač tovarne. Na izbirnem tekmovanju za dirko Gordon Bennett Cup 1905 se s petim mestom ni uspel uvrstiti na dirko. Peti je bil tudi na dirki Vanderbilt Cup. Na tej dirki je Renault nastopal s tremi dirkalniki. Organizatorji so za dirko izbrali prizorišče pri Le Mansu, ki je danes znano kot Circuit de la Sarthe. Steza je bila dolga 104 km, dirka pa je potekala dvanajst krogov, šest v torek 26. junija in šest v sredo 27. junija, skupaj 1236 km.

Na dirki je nastopalo dvaintrideset dirkalnikov dvanajstih konstruktorjev, po tri iz tovarn Brasier, Clement-Bayard, Darracq, FIAT, Hotchkiss, Lorraine-Dietrich, Itala, Mercedes, Panhard in Renault, ter po eden iz tovarn Gobron-Brillié in Gregorie. Vsaka tovarna je dobila svojo številko, črka pa je ločevala dirkalnike posamezne tovarne. Rdeče obarvani dirkalniki Renaulta so imeli številke 3A, 3B in 3C, z njimi pa so nastopali Szisz, J. Edmond in Claude Richez. Renault se je odločil zadržati motor iz leta 1905 in okrog njega zgraditi novo šasijo. Motor je bil razširjena različica motorja, ki je bil prvič zgrajen že leta 1903. Imel je štiri cilindre s stranskimi ventili in prostornino 12.985 cm³, ki je lahko proizvajal 95 KM pri 1200 rpm, Clement-Bayard in FIAT pa sta zmogla 110 KM. Menjalnik je bil tristopenjski s sklopko iz spiralne vzmeti. Odločili so se za dirkalnike brez diferenciala, da bi zmanjšali maso dirkalnikov, saj so bili le trije občutnejši ovinku na krog. Šasija je bila iz konvencionalne jeklene konstrukcije s pol-eliptičnimi vzmetmi na vseh štirih kolesih. Na dirkalnikih Renaulta je bilo nekaj inovacij. Ena so bili hidravlični blažilniki, ki jih je izumil Louis Renault in so bili prvič uporabljeni na dirkalniku. Druga so bile nove Michelinove pnevmatike z odstranljivim platiščem, kar je močno olajšalo menjavo pnevmatik. Ker sta morala na dirki ob postanku vse postoriti dirkač in mehanik sovoznik, je bila to velika prednost. Zato so se Renault in še dva konstruktorja, ki niso imeli težav z maksimalno maso dirkalnikov 1000 km, odločili za takšno rešitev, kljub dodatni teži. Renault je tak sistem uporabljal le na zadnjih pnevmatikah.

Dirka

Prvi dirkalnik je štartal ob šestih zjutraj, ostali so mu sledili v devetdesetsekundnem intervalu. Dan je bil zelo vroč, saj se je temperatura dvignila vse do 49 stopinj Celzija. Na stezi je bilo več ostrih kamnov, zato je bila to težka preizkušnja tako za dirkače, kot tudi dirkalnike. Steza je bila sicer prekrita s katransko mešanico, predhodnico asfalta, ki pa se je v vročini talila, zato so dirkači dobili po izpostavljenih delih kože opekline. Renaultov dirkač Edmond je moral odstopiti zaradi opeklin in koščkov stekla v očesu. Vsi trije dirkalniki Itale so odstopili še pred polovico razdalje, ob tem pa še več drugih. Szisz, ki je bil znan po občutljivosti za mehaniko dirkalnika, je dobro štartal in po postanku v boksih, ki je trajal 3:47, je v tretjem krogu prevzel vodstvo in ga držal vse do konca prvega dne dirke s časom 5:45:30,4. Dirkalnike so za čez noč postavili v parc fermé. Drugo mesto je s šestindvajset minutnim zaostankom držav Albert Clément, Clement-Bayard, tretje pa Felice Nazzaro, FIAT.

Drugi dan je štartalo sedemnajst dirkalnikov, glede na čas prvega dne. Szisz je tako štartal ob 5:45,30 zjutraj in se takoj ustavil v boksih za menjavo pnevmatik in pregled dirkalnika. Kljub temu je imel ob povratku na stezo še 14,5 minute prednosti pred Clementom. Szisz je nadaljeval z varnim dirkanjem, pri čemer je pazil na dirkalnik, kljub počeni zadnji vzmeti v četrtem krogu pa je uspel povečati prednost pred zasledovalci. Vročina je bila podobno huda kot prejšnji dan, zato so močno trpele pnevmatike, zaradi česar so bili v prednosti dirkalniki s Michelinovim sistemom. Szisz je s skupnim časom 12:14:07,0 zmagal, drugo mesto je osvojil Nazzaro z zaostankom dvaintridesetih minut, tretji pa je bil Clement. Najhitrejši krog dirke je postavil Paul Baras, Brasier, s časom 52:25,4, najvišjo hitrost ob koncu ravnine pa je dosegel Szisz, 154 km/h. Dirko je končalo enajst dirkalnikov.

Rezultati

Zmagovalec Ferenc Szisz med dirko

Slika:Albert Clément driving a Clément-Bayard at the French Grand Prix 1906.jpg

Tretjeuvrščeni Albert Clément

Szisz ob prečkanju cilja

Szisz se po dirki hladi z mokro brisačo

Dirka

Poz	Št	Dirkač	Dirkalnik	Krogi	Čas/Odstop
1	3A	Ferenc Szisz	Renault AK	12	12:14:07.4
2	2B	Felice Nazzaro	FIAT 130 hp	12	+32:19.4
3	13A	Albert Clément	Clément-Bayard 100 hp	12	+35:39.2
4	5B	Jules Barillier	Brasier 105 hp	12	+1:38:53.0
5	2A	Vincenzo Lancia	FIAT 130 hp	12	+2:08:04.0
6	10A	George Heath	Panhard 130	12	+2:33:38.4
7	5A	Paul Baras	Brasier 105 hp	12	+3:01:43.0
8	1C	Arthur Duray	Lorraine-Dietrich	12	+3:11:54.6
9	5C	"Pierry"	Brasier 105 hp	12	+4:01:00.6
10	6A	Camille Jenatzy Hermann Braun †	Mercedes 120	12	+4:04:35.8
11	6B	"Mariaux"	Mercedes 120	12	+4:34:44.4
NC	1B	Henry Rougier	Lorraine-Dietrich	11	+1 krog
Ods	3C	Claude Richez	Renault AK	8	Trčenje
Ods	12C	Elliot Shepard	Hotchkiss HH	7	Kolo
Ods	7A	Louis Rigolly	Gobron-Brillié 110 hp	7	Hlad. sistem
Ods	4A	Victor Hemery	Darracq 120 hp	7	Motor
Ods	10C	Georges Teste	Panhard 130	7	Motor
Ods	2C	Aldo Weilschott	FIAT 130 hp	5	Trčenje
Ods	6C	Vincenzo Florio	Mercedes 120	5	Kolo
Ods	3B	J. Edmond	Renault AK	5	Poškodba dirkača
Ods	13B	A. Villemain	Clément-Bayard 100 hp	5	Kolo
Ods	10B	Henri Tart	Panhard 130	4
Ods	12C	Hubert le Blon	Hotchkiss HH	4	Kolo
Ods	13C	"De la Touloubre"	Clément-Bayard 100 hp	3	Menjalnik
Ods	12B	Jacques Salleron	Hotchkiss HH	2	Trčenje
Ods	4B	Louis Wagner	Darracq 120 hp	2	Motor
Ods	8A	Alessandro Cagno	Itala 120 hp	2	Hlad. sistem
Ods	8C	Pierre de Caters	Itala 120 hp	1	Kolo
Ods	1A	Fernand Gabriel	Lorraine-Dietrich	0	Pog. gred
Ods	8B	Maurice Fabry	Itala 120 hp	0	Trčenje
Ods	9B	Xavier Civelli De Bosch	Gregoire 70 hp	0	Hlad. sistem
Ods	4C	Rene Hanriot	Darracq 120 hp	0	Motor
DNS	11A	Marius Barriaux	Vulpes		Pretežek dirkalnik

† Braun je dirkal pod psevdonimom Alexander Burton.

Reference

Opombe

Sklici

Viri in literatura

• Cimarosti, Adriano (translated by David Bateman Ltd) (1990) [1986], The Complete History of Grand Prix Motor Racing (v v angleščini), New York: Crescent Books, ISBN 9780517697092{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Clausager, Anders Ditlev (1982), Le Mans (v v angleščini), London: A. Barker, ISBN 9780213168469{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Hilton, Christopher (2005), Grand Prix Century: The First 100 Years of the World's Most Glamorous and Dangerous Sport (v v angleščini), Somerset: Haynes Publishing, ISBN 9781844251209{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Hodges, David (1967), The French Grand Prix: 1906–1966 (v v angleščini), London: Temple Press Books{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Hodges, David; Nye, Doug; Roebuck, Nigel (1981), Grand Prix (v v angleščini), London: Joseph, ISBN 9780718120245{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Pomeroy, Laurence (1949), The grand prix car, 1906–1939 (v v angleščini), London: Motor Racing Publications{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Rendall, Ivan (1991), The Power and the Glory: A Century of Motor Racing (v v angleščini), London: BBC Books, ISBN 9780563360933{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
• Rendall, Ivan (1993), The Chequered Flag: 100 Years of Motor Racing (v v angleščini), London: Weidenfeld and Nicolson, ISBN 9780297832201{{citation}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)

Zunanje povezave

• Video - povzetek dirke
• Sziszov pogled na dirko (angleško)