Velika nagrada Francije 1906: Razlika med redakcijama
m →Pred dirko: tn |
m →Zunanje povezave: dp, pp |
||
Vrstica 301: | Vrstica 301: | ||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
{{Kategorija v Zbirki|1906 French Grand Prix}} |
{{Kategorija v Zbirki|1906 French Grand Prix}} |
||
{{Wikivir|en:Category:1906 French Grand Prix|Velika nagrada Francije 1906 {{ikona en}}}} |
|||
*[http://forix.autosport.com/8w/f06.html 8W - When? The first Grand Prix] {{ikona en}} |
|||
*[http://www.youtube.com/watch?v=paaY1SGOxzs Video - povzetek dirke] |
*[http://www.youtube.com/watch?v=paaY1SGOxzs Video - povzetek dirke] |
||
*[http://sports.espn.go.com/rpm/news/story?series=6&id=2680099 Sziszov pogled na dirko] {{ikona en}} |
|||
{{Grand Prix race report |
{{Grand Prix race report |
||
| |
| Type_of_race = Grandes Épreuves |
||
| Name_of_race = [[Velika nagrada Francije]] |
| Name_of_race = [[Velika nagrada Francije]] |
||
| Year_of_race = 1906 |
| Year_of_race = 1906 |
Redakcija: 17:55, 17. marec 2011
Podrobnosti o dirki | |||||
---|---|---|---|---|---|
Neprvenstvena Grandes Épreuves v sezoni 1906. | |||||
Datum | 26. junij 1906 | ||||
Urad. ime | IX Grand Prix de l'Automobile Club de France | ||||
Lokacija | Circuit de la Sarthe, Le Mans, Francija | ||||
Dirkališče | Javne ceste, 103.17 km | ||||
Razdalja | 12 krogov, 1238.03 km | ||||
Vreme | Velika vročina, do 49° C | ||||
Najhitrejši krog | |||||
Dirkač | Paul Baras | Brasier | |||
Čas | 52:25.4 | ||||
Stopničke | |||||
Prvi | Ferenc Szisz | Renault | |||
Drugi | Felice Nazzaro | FIAT | |||
Tretji | Albert Clément | Clément-Bayard | |||
Velika nagrada Francije 1906 je potekala 26 in 27. junija 1906 in velja za prvo mednarodno avtomobilistično dirko za Veliko nagrado.
Poročilo
Pred dirko
To je bila prva prava dirka za Veliko nagrado Francije, toda organizatorji so šteli tudi dirke od mesta do mesta, zato ima ta dirka v imenu številko sedem. Medtem, ko so dirke Gordon Bennet Cup med letoma 1900 in 1905 predstavljale uspešno promocijo za motošport, pa je bila Francija, ki je dominirala v proizvodnji avtomobilov v začetku 19. stoletja, prikrajšana. Problem ni bil v rezultatih dirk, saj so zmagali na štirih od šestih dirk, toda medtem ko so ostale države s težavo sestavile svoje moštvo za dirko, pa je morala Francija odsloviti več potencialnih moštev. Na dirki leta 1904 so bili tako le trije francoski dirkalniki od devetindvajsetih, čeprav si je za nastop na dirki prizadevalo veliko več francoskih proizvajalcev, tudi Clément-Bayard, Darracq, De Dietrich, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard, Serpollet in Turcat-Méry. Podobno se je pripetilo tudi na dirki leta 1905, ko se je za tri mesta na dirki potegovalo kar štiriindvajset francoskih proizvajalcev, tako so odpadli tudi Automoto, CGV, Clément-Bayard, Darracq, Gobron-Brillié, Hotchkiss, Panhard in Renault.
Ob ustanovitvi dirke Gordon Bennett Cup leta 1899 je bil motošport še v povojih, dirkalniki pa so bili zelo nezanesljivi. Do leta 1906 se je dirkaški šport spremenil v boj med konstruktorji za promocijo svojih avtomobilov. Zato so je francoski organizatorji odločili končati s prirejanjem dirke Gordon Bennett Cup, nadomestili pa bi jo z dirko, kjer bi lahko nastopili vsi konstruktorji. Tako je nastala Grand Prix dirka. Samo ime Grand Prix ni novo, saj je že leta 1901 potekala dirka z imenom Grand Prix de Pau, toda to je bila prva prava Grand Prix dirka oziroma dirka za Veliko nagrado, začetek nečesa, kar je danes Svetovno prvenstvo Formule 1.[1]
Tovarno Renault je leta 1899 ustanovil Louis Renault, skupaj z bratoma Marcelom in Fernandom. Slednja sta že kmalu videla promocijsko vrednost motošporta in uspehi na dirkah od mesta do mesta so tovarni že hitro prinesli slavo. Toda na dirki Pariz-Madrid 1903 se je Marcel smrtno ponesrečil, zato se je Louis odločil umakniti z dirk, še vedno pa je priznaval promocijsko vrednost dirkaškega športa, zato so še vedno izdelovali dirkalnike. Louis mehanik na dirki Pariz-Madrid je bil Ferenc Szisz, Madžar rojen leta 1873. Po tem, ko je postal vodja Renaultovega testnega oddelka, je Szisz postal tudi glavni dirkač tovarne. Na izbirnem tekmovanju za dirko Gordon Bennett Cup 1905 se s petim mestom ni uspel uvrstiti na dirko. Peti je bil tudi na dirki Vanderbilt Cup. Na tej dirki je Renault nastopal s tremi dirkalniki. Organizatorji so za dirko izbrali prizorišče pri Le Mansu, ki je danes znano kot Circuit de la Sarthe. Steza je bila dolga 104 km, dirka pa je potekala dvanajst krogov, šest v torek 26. junija in šest v sredo 27. junija, skupaj 1236 km.
Na dirki je nastopalo dvaintrideset dirkalnikov dvanajstih konstruktorjev, po tri iz tovarn Brasier, Clement-Bayard, Darracq, FIAT, Hotchkiss, Lorraine-Dietrich, Itala, Mercedes, Panhard in Renault, ter po eden iz tovarn Gobron-Brillié in Gregorie. Vsaka tovarna je dobila svojo številko, črka pa je ločevala dirkalnike posamezne tovarne. Rdeče obarvani dirkalniki Renaulta so imeli številke 3A, 3B in 3C, z njimi pa so nastopali Szisz, J. Edmond in Claude Richez. Renault se je odločil zadržati motor iz leta 1905 in okrog njega zgraditi novo šasijo. Motor je bil razširjena različica motorja, ki je bil prvič zgrajen že leta 1903. Imel je štiri cilindre s stranskimi ventili in prostornino 12.985 cm³, ki je lahko proizvajal 95 KM pri 1200 rpm, Clement-Bayard in FIAT pa sta zmogla 110 KM. Menjalnik je bil tristopenjski s sklopko iz spiralne vzmeti. Odločili so se za dirkalnike brez diferenciala, da bi zmanjšali maso dirkalnikov, saj so bili le trije občutnejši ovinku na krog. Šasija je bila iz konvencionalne jeklene konstrukcije s pol-eliptičnimi vzmetmi na vseh štirih kolesih. Na dirkalnikih Renaulta je bilo nekaj inovacij. Ena so bili hidravlični blažilniki, ki jih je izumil Louis Renault in so bili prvič uporabljeni na dirkalniku. Druga so bile nove Michelinove pnevmatike z odstranljivim platiščem, kar je močno olajšalo menjavo pnevmatik. Ker sta morala na dirki ob postanku vse postoriti dirkač in mehanik sovoznik, je bila to velika prednost. Zato so se Renault in še dva konstruktorja, ki niso imeli težav z maksimalno maso dirkalnikov 1000 km, odločili za takšno rešitev, kljub dodatni teži. Renault je tak sistem uporabljal le na zadnjih pnevmatikah.
Dirka
Prvi dirkalnik je štartal ob šestih zjutraj, ostali so mu sledili v devetdesetsekundnem intervalu. Dan je bil zelo vroč, saj se je temperatura dvignila vse do 49 stopinj Celzija. Na stezi je bilo več ostrih kamnov, zato je bila to težka preizkušnja tako za dirkače, kot tudi dirkalnike. Steza je bila sicer prekrita s katransko mešanico, predhodnico asfalta, ki pa se je v vročini talila, zato so dirkači dobili po izpostavljenih delih kože opekline. Renaultov dirkač Edmond je moral odstopiti zaradi opeklin in koščkov stekla v očesu. Vsi trije dirkalniki Itale so odstopili še pred polovico razdalje, ob tem pa še več drugih. Szisz, ki je bil znan po občutljivosti za mehaniko dirkalnika, je dobro štartal in po postanku v boksih, ki je trajal 3:47, je v tretjem krogu prevzel vodstvo in ga držal vse do konca prvega dne dirke s časom 5:45:30,4. Dirkalnike so za čez noč postavili v parc fermé. Drugo mesto je s šestindvajset minutnim zaostankom držav Albert Clément, Clement-Bayard, tretje pa Felice Nazzaro, FIAT.
Drugi dan je štartalo sedemnajst dirkalnikov, glede na čas prvega dne. Szisz je tako štartal ob 5:45,30 zjutraj in se takoj ustavil v boksih za menjavo pnevmatik in pregled dirkalnika. Kljub temu je imel ob povratku na stezo še 14,5 minute prednosti pred Clementom. Szisz je nadaljeval z varnim dirkanjem, pri čemer je pazil na dirkalnik, kljub počeni zadnji vzmeti v četrtem krogu pa je uspel povečati prednost pred zasledovalci. Vročina je bila podobno huda kot prejšnji dan, zato so močno trpele pnevmatike, zaradi česar so bili v prednosti dirkalniki s Michelinovim sistemom. Szisz je s skupnim časom 12:14:07,0 zmagal, drugo mesto je osvojil Nazzaro z zaostankom dvaintridesetih minut, tretji pa je bil Clement. Najhitrejši krog dirke je postavil Paul Baras, Brasier, s časom 52:25,4, najvišjo hitrost ob koncu ravnine pa je dosegel Szisz, 154 km/h. Dirko je končalo enajst dirkalnikov.
Rezultati
Dirka
Poz | Št | Dirkač | Dirkalnik | Krogi | Čas/Odstop |
---|---|---|---|---|---|
1 | 3A | Ferenc Szisz | Renault AK | 12 | 12:14:07.4 |
2 | 2B | Felice Nazzaro | FIAT 130 hp | 12 | +32:19.4 |
3 | 13A | Albert Clément | Clément-Bayard 100 hp | 12 | +35:39.2 |
4 | 5B | Jules Barillier | Brasier 105 hp | 12 | +1:38:53.0 |
5 | 2A | Vincenzo Lancia | FIAT 130 hp | 12 | +2:08:04.0 |
6 | 10A | George Heath | Panhard 130 | 12 | +2:33:38.4 |
7 | 5A | Paul Baras | Brasier 105 hp | 12 | +3:01:43.0 |
8 | 1C | Arthur Duray | Lorraine-Dietrich | 12 | +3:11:54.6 |
9 | 5C | "Pierry" | Brasier 105 hp | 12 | +4:01:00.6 |
10 | 6A | Camille Jenatzy Hermann Braun † |
Mercedes 120 | 12 | +4:04:35.8 |
11 | 6B | "Mariaux" | Mercedes 120 | 12 | +4:34:44.4 |
NC | 1B | Henry Rougier | Lorraine-Dietrich | 11 | +1 krog |
Ods | 3C | Claude Richez | Renault AK | 8 | Trčenje |
Ods | 12C | Elliot Shepard | Hotchkiss HH | 7 | Kolo |
Ods | 7A | Louis Rigolly | Gobron-Brillié 110 hp | 7 | Hlad. sistem |
Ods | 4A | Victor Hemery | Darracq 120 hp | 7 | Motor |
Ods | 10C | Georges Teste | Panhard 130 | 7 | Motor |
Ods | 2C | Aldo Weilschott | FIAT 130 hp | 5 | Trčenje |
Ods | 6C | Vincenzo Florio | Mercedes 120 | 5 | Kolo |
Ods | 3B | J. Edmond | Renault AK | 5 | Poškodba dirkača |
Ods | 13B | A. Villemain | Clément-Bayard 100 hp | 5 | Kolo |
Ods | 10B | Henri Tart | Panhard 130 | 4 | |
Ods | 12C | Hubert le Blon | Hotchkiss HH | 4 | Kolo |
Ods | 13C | "De la Touloubre" | Clément-Bayard 100 hp | 3 | Menjalnik |
Ods | 12B | Jacques Salleron | Hotchkiss HH | 2 | Trčenje |
Ods | 4B | Louis Wagner | Darracq 120 hp | 2 | Motor |
Ods | 8A | Alessandro Cagno | Itala 120 hp | 2 | Hlad. sistem |
Ods | 8C | Pierre de Caters | Itala 120 hp | 1 | Kolo |
Ods | 1A | Fernand Gabriel | Lorraine-Dietrich | 0 | Pog. gred |
Ods | 8B | Maurice Fabry | Itala 120 hp | 0 | Trčenje |
Ods | 9B | Xavier Civelli De Bosch | Gregoire 70 hp | 0 | Hlad. sistem |
Ods | 4C | Rene Hanriot | Darracq 120 hp | 0 | Motor |
DNS | 11A | Marius Barriaux | Vulpes | Pretežek dirkalnik |
† Braun je dirkal pod psevdonimom Alexander Burton.
Viri in opombe
- ↑ »The first Grand Prix« (v v angleščini). 27. maj 2002. Pridobljeno 11. oktobra 2009.
{{navedi splet}}
:|first=
missing|last=
(pomoč)Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
Zunanje povezave
- Video - povzetek dirke
- Sziszov pogled na dirko (angleško)
Dirka po Ardenih • Vanderbilt Elimination Race • Vanderbilt Cup | ||
| ||
Predhodna dirka: - |
Sezona Velikih nagrad 1906 Grandes Épreuves |
Naslednja dirka: Velika nagrada Francije 1907 |
| ||
Predhodna dirka: - |
Velika nagrada Francije | Naslednja dirka: Velika nagrada Francije 1907 |
1906 • 1907 • 1908 • 1912 • 1913 • 1914 • 1921 • 1922 • 1923 • 1924 • 1925 • 1926 • 1927 • 1929 • 1930 |