Mrtvašnica

Prva mrtvašnica v New York City, ki je začela delovati leta 1866 v bolnišnici Bellevue

Mrtvašnica je zgradba ali prostor za skladiščenje človeških trupel, ki čakajo na identifikacijo, odpremo za obdukcijo ali odstranitev z zakopavanjem, upepelitev ali kako drugače. Sedaj, v sodobnih časih, jih shranjujejo v hladilnih komorah zaradi razgradnje - razkroja.

Oseba, pristojna za obdelavo, premikanje in čiščenje teles je mrtvaški spremljevalec ali obdukcijski tehnik.

Vrste hladilnih komor

Obstajata dve vrsti mrtvaških hladilnih komor.

Komora za pozitivno temperaturo

Organi, telesa ki se vzdržujejo v mejah med 2 ° C (36 ° F) in 4 ° C (39 ° F). Komora za pozitivno temperaturo se običajno uporablja za shranjevanje organov - do nekaj tednov. Pri tej temperaturi se razkroj organov - telesa upočasni, kot pa pri sobni temperaturi.

Komora za negativno temperaturo - zamrzovalnik

Organi, telesa ki se vzdržujejo v mejah med -10 ° C (14 ° F) in -50 ° C (-58 ° F). Komora za negativno temperaturo se uporabljajo v forenzičnih ustanovah, še posebej, kadar identifikacija organa ali telesa ni bila ugotovljena. Pri teh temperaturah je organ ali telo povsem zamrznjen in je za razgradnjo občutno manjše. [uredi]

Mrtvašnice po svetu

V nekaterih državah, je telo umrlega balzamirano namesto pokopano, zaradi česar hlajenih komor ne potrebuje.

V mnogih državah, mora družina pokojnega pogreb urediti v 72 urah (treh dneh) po smrti, vendar pa v nekaterih drugih državah (v nekaterih delih Afrike, na primer), je običajno, da pokop poteka nekaj tednov ali mesecev po smrti. To je razlog, zakaj so nekatera trupla hranijo tako dolgo, tudi do dve leti v bolnišnici ali v pogrebnem zavodu. Ko pa ima družina dovolj denarja za organizacijo pogrebne slovesnosti, dvignejo mrliča iz pogrebnega zavoda, katerega so hranili v hladilni komori.

V nekaterih porebnih zavodih imajo vse na enem mestu. Mrliško vežico, peč za sežiganje - krematorij in prostor za pokop. Krematorij ali peč za sežiganje se uporablja za upepelitev mrliča.