Dolžina: Razlika med redakcijama
m slog, replaced: | ]] → |*]] |
m r2.5.2) (robot Dodajanje: be, ml, mr, nn, pnb, sh Spreminjanje: cv |
||
Vrstica 77: | Vrstica 77: | ||
[[az:Uzunluq (Fizika)]] |
[[az:Uzunluq (Fizika)]] |
||
[[bat-smg:Ėlgoms]] |
[[bat-smg:Ėlgoms]] |
||
[[be:Даўжыня]] |
|||
[[be-x-old:Даўжыня]] |
[[be-x-old:Даўжыня]] |
||
[[bg:Дължина]] |
[[bg:Дължина]] |
||
Vrstica 84: | Vrstica 85: | ||
[[ckb:درێژایی]] |
[[ckb:درێژایی]] |
||
[[cs:Délka]] |
[[cs:Délka]] |
||
[[cv: |
[[cv:Вăрăмăш]] |
||
[[cy:Hyd]] |
[[cy:Hyd]] |
||
[[da:Længde]] |
[[da:Længde]] |
||
Vrstica 112: | Vrstica 113: | ||
[[lt:Ilgis (matematika)]] |
[[lt:Ilgis (matematika)]] |
||
[[lv:Garums]] |
[[lv:Garums]] |
||
[[ml:നീളം]] |
|||
[[mr:लांबी]] |
|||
[[ms:Panjang]] |
[[ms:Panjang]] |
||
[[nl:Lengte (meetkunde)]] |
[[nl:Lengte (meetkunde)]] |
||
[[nn:Lengd]] |
|||
[[no:Lengde]] |
[[no:Lengde]] |
||
[[pl:Długość fizyczna]] |
[[pl:Długość fizyczna]] |
||
[[pnb:لمبائی]] |
|||
[[pt:Comprimento]] |
[[pt:Comprimento]] |
||
[[qu:Karu kay]] |
[[qu:Karu kay]] |
||
Vrstica 121: | Vrstica 126: | ||
[[roa-tara:Lunghezze]] |
[[roa-tara:Lunghezze]] |
||
[[ru:Длина]] |
[[ru:Длина]] |
||
[[sh:Dužina]] |
|||
[[simple:Length]] |
[[simple:Length]] |
||
[[sk:Dĺžka]] |
[[sk:Dĺžka]] |
Redakcija: 12:29, 8. marec 2011
Dolžína je v običajni rabi le poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska. Z njim označujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpični smeri običajno uporabljamo izraz višina. Nikoli ne govorimo o »dolžini od Zemlje do α Kentavra (Cen)«, ampak o »razdalji med Zemljo in α Kentavra«, oziroma o »oddaljenosti α Kentavra od Zemlje«. Dolžina se pri geometrijskem merjenju nanaša na največjo razsežnost (mero, dimenzijo) telesa.
V določenim kontekstih pojem »dolžine« pomeni določeno razsežnost telesa vzdolž katere se meri njegova dolžina. Na primer govorimo o dolžini žice in o njeni debelini, ki je po navadi manjša od dolžine.
Mednarodni sistem enot predpisuje za dolžino osnovno enoto meter. Še nekaj drugih enot dolžine, urejenih od večjih k manjšim:
|
|
Dolžina ni notranja lastnost ničesar, tako da lahko dva opazovalca merita isto »stvar« - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dolžino ladje - in izmerita različna rezultata. To nenavadno lastnost prostora pojasnjuje Einsteinova posebna teorija relativnosti.